SPET BO MAREC IN SPET BO ……….

Leto je naokoli, prihaja marec, mesec v katerem Vrhovna poveljnica i Slovenci izvedo kakšna je bojna pripravljenost Slovenske vojske za naloge, ki so ji dodeljene z Ustavo Republike Slovenije in z Zakonom o obrambi. Vse je jasno, kar se tiče nalog in kaj Slovenska vojska mora biti sposobna izvršiti ozirom kaj mora biti sposobna izvajati v vojni.

No, kako se obveze zapisane v Ustavi in zakonu vojaško artikulirajo je drugi problme. Za naloge je potrebno oblikovati določene sile, ki same ali skupaj z zaveznicami branijo Slovenijo ali katerokoli drugo država v zavezništvo. Enstavno to so enote, ki v so v kombinaciji z zavezniki zmožne obraniti Slovenijo ali odvračati grožnje.

V Sloveniji pa so nekateri “strokovnjaki” ki takoj začnejo s tezo, da je Slovenija obkrožena z državami NATO in neutralno državo in da ni groženj ter da ne potrebujemo vojsko za obrambo, mogoče pa je potrebujemo za ujme. No, tukaj je vojska videla okno preživetja in kupuje opremo, ki ima dvojni namen in to največkrat uporabljajo za argumentacijo nakupov. V Časopisih se nenehno pojavljajo slike vojakov, ki pomagajo pri ujmah, reševanje v gorah, prevozi organov, in ne vemo kaj še. Bistvo je da so naloge Slovenske vojske določene in te naloge lahko Izvršijo enote in posamezniki, ki so sposobni ubijati in preživeti na bojnem polju, dopadlo se to nam ali ne.

Vrnimo se poročanju o bojni pripravljenosti. Objavili smo že kako se enote ocenjujejo. Vsaka enota se razvršča v koločeno kategrijo pripravljenosti, recimo da je sposobna za delovanje v 90 dni. V SV bi vse enote morale biti, zaradi velikosti (majhnosti) v tej kategoriji, razen rezerve, ki je druga pesem. No v rezervo jemljejo tudi upokojence, ter jih ponovno zaposlujejo. Za vsako enote je predpisana formacija, ki ji odreja število ljudi in opremo, ter zmožnsti ki jih mora dosegati. Druga postavka je koliko je enota popolnjena z ljudmi in opremo ter potrebnimi sistemi za delovanje. Zmožnosti oziroma usposobljenost in stanje sredstev je tretja zadeva, ki j ocenjujejo. Zadnja pa je vzdržljivost sistema oziroma zmožnosti preživetja sistema.

Morate priznati relativno enostaven sistem. Lahko ga primerjamo s katerikoli tovarno. Recimo da se ukvarjamo s proizvodnjo hladilnikova. Moramo prvo imeti formacijo ozirma kakšne stroje, prostore, ljudi in sisteme moramo imeti, da bomo sposobni izdelovati hladilnike. Potem pogledamo kaj imamo in naredimo vse da to popolnimo in usposobimo ljudi da so sposobni delovati v tovarni. Seveda moramo imeti vodstvo na vseh ravneh, ki je sposobno voditi proizvodnjo. Tudi vzdržljivost sistem je pomembna.

No, tovarna nima vseh ljudi in sredstev za proizvodnjo. Direktor (beri načelnik) mora na letni skupščini lastnikov poročati o stanju v tovarni. Direktor (beri načelnik) se odloči, da bo zmanjšal začetne oziroma potrebne zmožnosti, da bi lastnikom pokazal da je stanje dobro čeprav ne proizvaja kakovostnih hladilnikov in jih ne proizvaja v zahtevani količini. Hladilniki morajo delovati in morajo preživeti na tržišču. Kaj bi se zgodilo direktorju?  

Prav to se sedaj dogaja v vojski. Po notranjih informacijah direktor (načelnik) je začel zmanjševati kriterije za ocenjevanje in to na raven 60 procentov formacijskih zahtev. Rezultat tega bo da bo vojska pri ocenjevanju pozitivna. Kakšni bodo “hladilniki” pa je jasno.

Poročanje Predsednici Slovenije se izvaja na podlagi  Pravilnika o izvrševanju obveznosti do predsednika republike na obrambnem področju, ki ga je podpisala Ljubica Jelušič. V njem so določene osebe, ki poročanju prisostvujejo. Pravilnik določa, da na pročanju razen ministra in načelnika še sodelujejo poveljniki in nekateri člani generalštaba.  Kaj tam počne minister in njegovi ljudje, ni jasno. Ma jasno je, kontrolirajo kaj bo načelnik povedal. Znano je da je na nekaterih poročanjih Vrhovni poveljnik vprašal kaj narediti da bi se stanje izboljšalo. Načelnik je odgovoril, minister pa je to takoj zatrl in so zadeve ostale iste.  Minister tam na poročanju lahko samo posluša kaj govori načelnik.

Ja, in smo prišli do načelnika. Načelnik je pripadnik SV, ki naj bi bil vzgled integritete, lojalnosti do SV, lojalnosti do vojakov, podčastnikov in častnikov, ki naj bi jih vodil v boj, ni lojalen politiki. Res ej da politiki določajo smer in kaj je potrebno, vendar integriteta posameznika pomeni lojalnost do SV in do nalog.  Načelnik seveda zahteva od podrejenih lojalnost in iskrenot, zakaj potem on ne dela tega na poročanju.

Vrhovna poveljnica bi morala skrbeti da od načelnika dobi pravo stanje in o tem stanju obvesti predsednika vlade, ki ima skupaj z ministrom vsa orodja da spremeni in izboljša stanje. No, on se preveč ukvaraja z instagramom in Tino, to je njemu nepomembna zadeva. Tu ni denarja, ni omrežnina. Najbolj odgovoren za stanje je predsednik vlade s svojimi ministri. Na poročanju bi moral biti minister za finance, minister za javno upravo in ne vemo še kdo. Samo oni lahko zagotovijo sredstva in pogoje za pozitivno oceno.

No, ocena bo. Kakršna koli bo, se vsi udeleženci morajo zavedati, da bodo vojaki umirali na bojnem polju, ker ne poročajo o dejanskem stanju. Kdo je odgovarjal za desetletje negativnih ocen bojne pripravljenosti? Nihče. Kaj nam to govori? Politiki in ministrom ni pomembna ocena pripravljenosti. Pomembi so oni in njihov vpliv, zato so se izmislili oceno za v miru in oceno za vojno. ne obstajajo dve ocene, obstaja samo ocena ki govori o pripravljenosti za bojevanje in preživetje v vojni, vse ostalo je intelektualna onanija.

A bo načelnik zmogel podati realno oceno, a bo minister ( ki je nov in ni odgovoren) dal podporo načelniku, a bo predsednica zahtevala načrt za doseganje bojne pripravljenosti, če tudi to pomeni spremebo sistema obrambe, a bodo poveljniki na poročanju kaj povedali, je odvisno od integritete posameznika. Težko vojski če tam v predsedniški palači ne bo integritete, lojalnosti in poštenja.

Kot bi povedal naš Pero: “ Stari, bomo videli. Saj veš odgovor. Disneyland stari, Slovenski Disneyland.“