NAŠI NORCI SE NE PRETVARJAJO, ONI SO RES PREDSEDNIKI, MINISTRI, GENERALI,.....

V lepem vremenu je mogoče tam za Kamniškimi alpami videti posamezne vrhove Avstrijskih hribov, tam je vse drugače. Tudi Avstrijci imajo norce, narcisoide in ljudi, ki svoje frustracije zdravijo v politiki ali v javnosti. Tam čez, vse ima smisel, plače so normalne, ljudje so zelo podobni nam, imajo iste navade, enako so pridni, šparovni in racionalni, no vsaj v navadnem življenu. Gospodarstvo na senčni strani Alp cveti, Avstrija je ena od najbogatejših držav, vse je urejno in politiki se obnašajo normalno. Vse to lahko pripišemo dolgoletni državnosti in veliko »kilometrine« in izdelanim odnosom do politike, in obratno, izdelamim odnosom politike do državljanov. To kar je pri nas normalno, tam je nenormalno, in to kar je pri nas nemogoče, tam je samoumevno.

Povsem normalno slikanje na stopnicah, padanje na  kolena na keglanju, ležanje na plaži z tatoojem delfinčka, »to mi delaj miška« in druge »vragolije«, ki so večini Slovencev simpatične, na senčni strani Alp niso mogoče, saj je predsednik umirjeni in spoštovani gospod, ki vsem generacijam kaže resnost in tradicijo državnosti, kaže svojo pripadnost vsem in nikomur. Smisel predsednika ni v tem, da je dopadljiv vsem v državi, ampak, da vsi v državi vedo, kaj so vrednoste in kakšna je vizija družbe v kateri želijo živeti. Predsednik naj bi bil mož besed, ki odgovarja za vse napake in vse odločitve, tudi tiste, ki jih je sprejemal kot politik, ko ni bil predsednik.  Patološka narcisoidnost, pozabljanje svojega katastrofalnega početja na mestu predsednika vlade, od dokapitalizacije bank, ki baje sploh ni bila potrebna, do »podaritve« Piranskega zaliva za »en objem, en pogled«, kaže na samozagledano osebnost, ki ji je njena javna podoba več, kot domovina. Naj tudi tukaj omenimo popolno uničenje vojske s strani tega predsednika, seveda smo na volitvah izbrali istega predsednika, ker izbira ni bila najboljša, vendar se bomo tega početja spomnili, ko bodo miljoni beguncev na naših mejah in na naših ulicah in ne bo vojske, ki bo sposobna obvladovati krizo. Tedaj se bomo spomnili vsega, in stopnic, in kegljišča in maturantskih plesov, kot tudi njegovega sprenevedanja in njegovih zlaganih pozivov, da se povečajo sredstva za slovensko vojsko. On tako ne misli, samo je oportun. Predsednik naj se ne bi bal opozicijskih voditeljev, čeprav imajo nekaj posnetkov  iz njegove mladosti, ki niso za objavo na instagramu.

No, en minister na sončni strani Alp šteje slovenske izvajace, ki se vrtijo na radijskih valovih, ne ukvarjajo se s kakovostjo tega programa, in se ne zaveda se, da se je svet spremenil in, da mladi najbolj poslušajo radio in muziko preko interneta. Kulturna ponudba je vse slabša, kulturnih dogodkov je vse manj, ker se ti dogodki načrtujejo in pripravljajo, kot so se v času socializma. Ministrica za obrambo na svojem FB profilu samo govori o civilni zaščiti, kot, da ji vojska sploh ni podrejena, izogiba se vsakršnjem komentarju o stanju v vojski in odpira razstave in se kaže na partizanskih proslavah več, kot v enotah Slovenske vojske. Zdravstvo na senčni strani Alp deluje brezhibno, pri nas pa se vsak dan bolj ugreza v močvirje stroškov in čakalnih vrst, ki jih nihče ne razume. Ministri se obnašajo, kot da so od boga določeni, da vladajo in ne čutijo potrebo, da delajo za blagor državljanov. Nekdanja varuhinja človekovih pravic, zahteva visoko plačo, a na pritožbe državljanov, da ne sprejemajo plačo, kot varuhinja ni naredila nič. Predsedniki strank obljubljajo vse v predvolilnem boju, po volitva pa pozabijo na delavce in upokojence. Drugi ministri se ukvarjajo s postranskimi zadevamo, kot so zaščita terana, sodelovanje na nekaterih brezveznih konferencah, ki nimajo povezave z realnostjo. Ministerski predsednik je v stanju v katerem želi nadoknaditi vse tisto, kar je v mladosti izpustil in ni »doživel« kot puberitetnik, študent ali svetovalec za zakonodajne zadeve. Poznavanje zakonov ni isto, kot je vladanje in snovanje vizij in strategij in sprovajanje teh vizij v zakone.

Slovenski general, ki je »dobil« dve negativni oceni zapovrstjo in bo naslednje leto, kar že vemo spet negativen, v svojem intervjuju nam državljanom pojasnjuje, kaj je potrebno ukreniti, da bo vojska sposobna zaščititi državo in državljanje, da bo sposobna delovanja v vojni in kakšne ukrepe bo predvzel, da izboljša stanje, kot da za to ni imel tri leta časa. Vprašajmo se se, kdo je tukaj nor? Ministrica na to ne reagira, ker je to politično modro in oportuno.

Vsakodnevno na malih ekranih, v medijih na naslovnicah spremljamo »norce«, ki najm pojasnjujejo zakaj je tukaj na sončni strani Alp takšno stanje. Pojasnjujejo nam, da je to zaradi objektivnih razlogov, da je kriva globalizacija, da so krivi njihovi predhodniki in da smo krivi mi državljani ker se ne trudimo dovolj. Vsak dan nas uvlačijo v nekakšen, nikoli končan, boj partizanov in domobrancev, samo zaradi tega, da nas držijo »skregane« in lažje vladajo.

 

Trditi, da so so naši predsedniki, ministri, generali norci je malo preveč, to so inteligentni ljudje, ki so ustvarili sistem v katerem delajo in delujejo kot norci, ki se ne ozirajo na državljane in ne razumejo, kaj je to odgovornost do državljanov in domovine. Mi, državljani, smo norci ker verjamemo ministru, da bodo pokojnine višje in da se on bori za upokojence.  Mi smo norci, ker gledamo našega predsednika, kako mesari, zida, peče kruh, prodaja sladoled, drvari, keglja, polaga vence v smučarski kapi, miri zahod in vzhod in se nepopisno zabava na naš račun. Mi smo norci, ker smo ga spet izvolili in tako ostali brez vizij in svetilnika. Mi smo norci, da poslušamo generala, ki nam pojasnjuje, kaj je potrebno narediti, v bistvu pa govori o tem  kaj on mora narediti. Mi smo norci, ki dajemo podporo strankam, ki v svojih imenih imajo imena samovšečnežev brez izkušenj. Popolni norci pa bomo, če bomo na naslednjih  parlamentarnih volitvah obnašali kot norci in izvolili norce. Čas je za nove obraze, ki bodo ustvarjali vrednote, vizije in strategija za doseganje vizij. Že bežna primerjava s predsedniki, ministri in generali na senčni strani Alp, nam kaže, da so lahko normalni, če to želijo. Samo želeti, na sončni strani Alp ni dovolj.