PREDSEDNIKOVA VEST

Ustava Republike Slovenije pravi:

104. člen
(prisega predsednika republike)
(neuradno prečiščeno besedilo)

Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom naslednjo prisego:

"Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije."

No, sedaj smo v težavah, novi (stari) predsednik je 22.12.2017 ponovno prisegel. Ne bomo ocenjevali njegovo spoštovanje ustavnega reda, na kar ga obvezuje ustava, ampak bomo  analizirali njegovo ravnanje po lastni vesti, kar je razstegljivo  kot elastika.

V prejšnjem mandate je Pahor krmaril med svojim svetovnim nazorom in med ugajanjem različnim politikam in strankam. V petih letih je naredil vse, da se izogne vprašanju o TEŠ 6, o pranju iranskega denarja, ki je verjetno uporabljen za financiranje terorizma v EU. Pahor je zelo zvito zakrival vse svoje postopke glede dokapitalizacije bank, ki je požrla veliko davkoplačevalskega denarja, kot tudi sprenevedanje v zvezi s arbitražo s Hrvaško.

“To mi delaj miška”, “so what”, posnetki na Instagramu in njegova bolesna želja, da bi bil bližje  mladih včasih mora zaskrbeti starše, ker on “po svoji vesti” vsaja določne vrednote mladim. Pahor nikoli ni ustvarjal novo vrednost, on je samo dobival plačo. Njegov prostor profesionalnega življenja je med Šubičevo-Gregorčičevo in Erjavčevo cesto. Celo svoje življenje se giblje v tem trikotniku in dobro se znajde, ne glede na to ali je tam CK ali demokratični parlament. Pahor je opravljal vse funkcije v tej državi, ni pa prinesel nič novega, revolucionarnega, vizionarskega, samo je krmaril po močvirju omenjenega trikotnika. 

Kakšno vest mora imeti človek, ki je uničil vojsko ene države, ki je pral denar za državo, ki podpira terorizem, ki “nič ne ve” o TEŠ 6, ki na ustaške grobove hodi urejn,v obleki, na grobove zmagovalcev pa v smučarski bundi, ki zaradi oprsja ene dame proda strateško prednost pred drugo državo in pokvari pogajalske pozicije Slovenije v zvezi z mejo. Vest takega človeka je narcisodina sama po sebi in meji s patološko narcisoidnostjo. “Pri patološkem narcisizmu pa je samopodoba razcepljena na pretirano, nerealno visoko zunanjo podobo oziroma "fasado", s katero človek prekriva krhko in ranljivo predstavo o sebi, občutljivo na najmanjšo kritiko.”

Novi (stari) predsednik se nepopisno zabava na insagramu. Objavlja svoje slike, ki naj bi ga pokazale v vseh razsežnostih njegovih talentov, dejansko pa kaže svojo majhnost in svojo vest. Slike na instagramu povedo več kot tisoč besed. To so prepoznali tuji mediji in tuji voditelji, mi pa še vedno uživamo v njegovih “norčijh”. Koliko na bodo stale te “norčije tokrat” (ta mandat), je samo vprašanje časa in vsebine.

Pahor poskuša biti državnik, je pa navadni-podpovprečni politik, lahko bi rekli izdajalec idej, in je škodil vsem, stranki, sebi samemu in Sloveniji. Državnik zastopa vrednote i ima pokončno držo, politika pa samo skrbi rejting. Pahor je izbran, in je dobil vso veljavo, ki predsedniku pripada, vendar spoštovanja pa ne sme dobiti, ker se spoštovanje gradi na pokončni drži, zasopanju idej, lojalnosti Sloveniji in njenim državljanom. Spoštovanja ne sme dobiti zaradi zaradi svojega značaja. Pahor je zaljubljen vase in to je največi problem, Slovenija je njemu samo orodje za njegove cilje, ki nikomur niso jasni.Tako to gre.