SRBSKI HOLLYWOOD- scenarist Aleksander Vučić

V mesecu avgust tega leta smo pisali o premijeru Republike Srbije, Aleksandru Vučiću in ugotovili da “Vučić bo na svoj način nadaljeval z vodenjem Srbije, ki vse bolj tone v ekonomsko zaostalost, kulturno "pinkizacijo" družbe, v kateri kriminalci in starlete prek raznih reality showov ustvarjajo splošno kulturo in svetovni nazor naroda, ki vse bolj verjame, da so bili četniki osvoboditelji in da je ves svet proti Srbiji, ki nima nič s storjenimi zločini v regiji, o čemer tako lepo govori Vučić. “

Res je da je Vučić nadaljeval z vodenjem Srbije na svoj način in s spremljojočo folkloro, ki vsebuje vse obveščevalne, protiobveščevalne, agenturne, akcijske, tragične in reševalne akcije, kot v vsakem povprečnem hollywoodskem akcijskem trileru, in to po strogo premišljenem scenariju, ki ga piše sam ali skupaj s Suzano.

V dobrem trileru se prvo prikaže, kako je vse narobe, družba propada, in je propadala zaradi krivice slabih ljudi, ki so v hoolywoodskih filmih praviloma Srbi in Rusi, v tem primeru pa so vse ostale stranke, ki so bili na oblasti do prihoda SNS. V tem scenariju sodeluje stranka Ivice Dačića, ampak samo zaradi komične note, ki je želijo dodati vasakemu dobremu filmu. Ivica zabavlja občinstvo s svojimi starimi salami in humorjem iz osnovne šole, vse ostale stranke so podtalne sile, ki želijo škodovati Vučiću in seveda Srbiji, ker škodovanje njemu je avtomatsko škodovanje Srbiji. Mase so seveda nasmejane.

V uvodu se pojavljajo intelektualci in javno mnenje, ki na začetku snujejo, kako bi zrušili in unčili Vučića, in s tem uničili Srbijo. Oni so nujno povezani s tujimi centri moči, Sorošem, prostozidarji, CIA, DIA, ……..in seveda domači centri protivučićevskega delovanja, kot so nevladne organizacije, Fond humanitarnega prava, posamezni intelektualci in celoten twiter, kot centralna točka “orkestriranja” napadov.

V uvodnem delu trilerja se pojavijo kadri iz realnega življenja, ki na nogometnih štadjonih vpijejo različne uvredljive zadeve o Vučiću in vodstvu države, kadri “napada” na Andreja Vučića, ki je miroljuben, tako kot njegov brat Aleksander dobil po hrbtu samo zaradi tega, ker ni ubogal policijo.

Vučić sedi v avtomobilu, ki ima kot ostala vozila v koloni vključene sirene in bere pomembne dokumente, na katerih piše “jako važno” in “državna skrivnost”. On vizualizira bodočnost Srbije, ko se od strani v njegov avtomobil želi zaleteti vozilo polcijskega uslužbenca in ga poiskuša “likvidirati”.  Spremstvo reagira instiktivno in reši Vučića od sigurne smrti. Vučić samo obriše očala in pove “Gremo naprej v nove delovna zmage za bodočnost Srbije”. Kaj se zgodi s policijskim inšpektorjem sploh ni pomembno. Po tem nemilem dogodku, Vučić zamenja varovanje in ga začnejo varovati pripadniki vojaške policije  iz enote, ki ima pravo srbsko ime “Kobre”.

Aleksandar dela tudi po šesnajst ur na dan, in zaradi tega ima nekatere zdravstvene težave (ne da se ugotoviti psihične ali fizične) in ga skrivnostno večkrat peljejo na Vojno Medicinsko Akademijo, ker ga “vrnejo” v življenje in on takoj po izhodu začenja svojo borbo za “boljšo” Srbijo.

V tem delu scenarija se, kot je to počel Michel Moore, začenjajo pojavljati posnetki obiska Vučića v Srebrenici, kamor je odšel, da pokaže svojo veličino in simpatije do muslimaskih žrtev, ki jih je pred več letih imel v formuli “ubili bomo sto muslimanov za vsako srbsko glavo”. Skupaj z njim se na pot v Srebrenico odpelje tudi okoli petnajst pripadnikov obveščevalne službe BIA, zaradi potreb scenarija.  Po izbruhu nasilja Vučić se “nadčloveškimi napori” odbrani od podivjale gruče muslimanov, ki ne razumejo njegovih simpatij do Srebrenice. Spet Vučić izveleč živo glavo in nadaljuje z graditvijo boljše bodočnosti za vse v Srbiji.

Vučić ne obrača pozornost na divjanje raznoraznih četnikov, navijaških skupin, mafijašev, ker on pozna te ljudi iz preteklosti in ko mu bodo za scenarij potrebni, bodo takoj vključeni in bodo delovali proti vsem  ki nasprotujejo boljši bodočnosti, ki jo je Aleksander zamislil za vse ljudi v Srbiji.

Ker je Vučić človek širokega srca, “kao drug Tito” in razume potrebo intelektualcev, profesorjev in tistih, ki ga ne podpirajo, da na neobičajen način izražajo svoja mnenja, organizira razstavo “Necenzurirane laži” in jo kaže celotni Srbiji, ki skozi solze zahteva od Vučića, da čuva Srbiju “kot punčico svojega očesa”.

Glavni del trilera se začenja, ko odkrijejo izurjenega in okorelega agenta, hrvaškega James Bonda, ki je odkrival skrivnosti Srbije hrvaški službi, ki je nekaj podobnega, kot je Al Kaida, nevarna, zahrbtna in na vsakem koraku želi uničiti Vučića  in s tem tudi Srbijo. Čolović, ki je v pokoju že desetletja je pretkano in zahrbtno zbiral informacije o Srbiji in jih predajal Hrvatom, ki so jih koristili za priprave napadov na Vučića in Srbijo. “Hrvati so ustašoidni in zahrptni in kupujejo orožje za napad na Srbijo, ampak Rusi bodo nam pomagali” je dialog Vučića in Dačića.

Pritiski na glavnega igralca se nadaljujejo s strani EU, saj EU nenehno pritiska na Vučiča glede vladavine prava, odnosa do Kosova (Kosovo je Srbija odmeva v ozadju) in ponizuje Srbijo na vsakem koraku, nasprotno pa Rusija hvali in podpira Vučića in njegovo početje. EU in ZDA dajajo štiri miljarde donacij, misleč da so kupili dušo Srbije Vučića, ampak on se ne da in pozdravlja Putina na paradi v Beogradu. Ni pomembno, da Rusi ne dajo niti en evro pomoči, oni so naši bratje in to je zadosti, EU in ZDA naj dajo denar, saj so vse zrušili v Srbiji, od šol, vrtcev, tovarn, vodnjakov, javnih wc, ….. V kadru s parade se pojavijo statisti, večjo skupino vodi predcednik Srbije Toma Nikolić.

Vučić opravi z vsemi grožnjami za Srbijo, za grožnje njemu samemu se ne zmeni in nadaljujej s trdim delom, vendar tuje službe pletejo mrežo v Beogradu in po celi Srbiji, z glavnim ciljem, da zruži Vučića in ustavi kolosalni uspeh na ekonomskem področju. Veleposalniki zahodnih držav pritiskajo na Vučića vendar on vstraja in na vsakodnevnih konferencah za novinarje razkriva in pojasnjuje delovanje teh sil. Varnostne in obveščevalne službe, ki jih vodi Vučić iščejo in so našle policijskega uslužbenca, ki dela za CIA, ampak ga ne aretirajo, ker to ni pomembno za zgodbo o uspehu.

No, gledalcem počasi postaja dolgočasno in zahtevajo malo akcije, kar pripelje do osamljenega oklepljenega vozila, ki je parkirano v gozdičku v predmestju Beograda, v bližini hiše Vučićevega očeta. Scenarij ne pojasnjuje kako je oče kupil hišo, ko je kupoval satanovanja za svoja dva sina in kdo v Srbiji lahko ima oklepljeno vozilo.

Seveda je orožje namenjeno za likvidacijo Vučića, to potrdi en manjši igralec z očali, ki se preriva z novinarko, kako bodo stali ko snemajo prispevek. Isti igralec (minister za notranje zadeve) pojasni, da orožje izvira iz Hrvaške in BIH, kar je popolnoma logično in smisleno, ter da so našli tri DNK odtisa, ampak se prekrivajo in ni možno razdovojiti bris DNK. Kobre odpeljejo Vučića na skrivno in varovano lokacijo in v varovanje vključijo vse potenciale Srbije, saj je ogrožen temelj in bit demokracije v Srbiji. Ljudstvo razposajeno vendar zaskrbljeno za bodočnost Vučića proslavlja veliko zmago, Vučić z govorniškega odra (improviziranega na tanku M84) sporoča da borba za demokracijo in proti pritiskom ne bo prenehala in da bo še bolj krvava in dosledna.

Namišljeni scenarij je samo fikcija, ki se je dejansko zgodila. Aleksandar Vučić nadaljuje z montiranjem dogajanja na politični sceni Srbije, za to koristi obveščevalne službe , tako civilne kot vojaške. Vzorec obnašanje je znan in je nekakšna mešanica obnašanja Tita, Miloševića in Šešelja. Namesto da se ukvarja z razvojem Srbije nenehno stvarja psihozo paranoje in ogroženosti. Za njega so vsi prijatelji in sovražniki, vse odvisno a jih Vučić potrebuje ali ne. Vsi ministri morajo sodelovati v tem trileru, in morajo podpirati glavno osebnost filma. Odločilno vlogo pri tem imajo mediji saj oni prenašajo, brez premisleka in analize, vse kaj se scenarist Vučić sporoči in zaželi. Obveščevalne službe pa slepo ubogajo, kot so to počele v devedesetih letih, in podpirajo to početje. Če problem poiskušaš reševati na isti stari način, bodo rezultati isti, kot so bili nekoč. Rezultat bo isti kot je bil v devedesetih.

Družbe, institucij, opozicije in intelektualnega razmišljanja in vizije v Srbiji že dolgo ni. To da Vučić izjavlja, da je Srbija lider v region, da je vojska pripravljena za obrambo, da je lahko Srbija  najbogatejša država u okrožju so samo “spin” izjave za mase. Kako se bo nadaljeval triler je odvisno od scenarista, nadaljevanje bo še bolj grobo, zapleteno ampak na koncu bo Vučić zmagal, za njim pa bo ostalo pogorišče družbe, kjer so kriminalci, starlete, četnici in ljudje ki so kupili diplome, a vodijo državo,  zvezde na pločniku Knez Mihajlove.