ZAKAJ SLOVENSKA VOJSKA POTREBUJE MAHNIČA?

Žan Mahnič je mlad in neiskušen politik, vendar je to samo prvi vtis. Na sejah Odbora za obrambo je dokazal, da je dozorel, ter da je pridobil izkušnje. Predsednik Odbora za obrambo je vedno iz vrst opzicije, ker so tisti na oblasti podložni »osvajanju« celotnega področja represivnega aparata, ki ga v časih želijo skriti za tajnostjo sistema za obrambo ali varnostno-obveščevalnega sistema.

Skoraj vsaka seja Odbora za obrambo je zanimiva in razgibana zaradi Mahničevih vprašanj in razlag. Ministrica za obrambo na odborih deluje suvereno in ne kaže »sovražnosti« do Mahniča, njen državni sekretar Bizjak pa je pravo nasprotje. Z Mahničem ima ostre spopade, ki niso produktivni, saj ni nobenega rezultata.

Glavni problem na sejah so področja, ki jih obravnavajo in sklepi. Mahnič je pod velikim vplivom svojega šefa in na seje uvršča različne razpise, ki jih Ministrstvo za obrambo izvaja za določeno blago ali storitve. Ekološko saniranje področja, nakup čistil in nakup računalnikov niso področja, ki so »izvirno obrambno«. Seveda je potrebno razpravljati o nepravilnostih v sistemu obrambe, vendar je bolj potrebno spreminjati in izboljševati sistem obrambe. Mahnič potrebuje »kilometre« in nekaj neodvisnih svetovalcev za področje, modrosti za vodenje področja pa si je že nabral.

Mahnič pod vplivom svojega šefa ne vidi gozda. Ministrstvo za obrambo in Generalštab Slovenske vojske mu »nastavljajo« probleme, ki so manj pomembni, velikih strateških zadev pa se na odboru ne rešuje. Vojska Odboru za obrambo nikoli ne pokaže »velike slike« in ne pojasni kaj je »grand starategy«.  Mahnič je dostikrat zahteval prav to, kar kaže, da razume zadeve.

Zadnja seja v kateri je nastopil Geder (baje general), dokazuje da vojska ne vidi veliko sliko. Geder prosi politiko, da nekaj ukrene, kot da odbor in politika imajo odgovore. Vsi odgovori so v Slovenski vojski, ministrstvu in vladi. Na odbor se ne hodi po miloščino, ampak se predstavlja svoje vizije in strategije. Geder ni predstavil grožnje, ni opisal okolje, ni opisal stanja sistema v katerem dela in katere poteze mora narediti SV, katere mora narediti ministrica in katere vlada, da bi vojska bila sposobna odpraviti grožnje, ki se lahko nadvijejo nad Slovenijo.  Geder misli, da je »žogico« vrgel v igrišče parlamenta in politike, vendar se se moti, odgovornost še vedno ostaja na SV. Zakaj Geder ni opozoril politiko o tem pred enim letom, zakaj njegov načelnik ni zahteval nujne seje Odbora za obrambo ali SNAV, zakaj nista ob poročanju predsedniku, na tiskovni konferenci pojasnila in zahtevala od politike rešitve.  Zakaj so prav sedaj za božjo voljo, padli na kolena in prosijo politiko za pomoč? Odgovor je kratek in jasen; VOLITVE.

V ZDA so pred nekaj dnevi potrdili svojo novo strategijo nacionalne varnosti. Ko prebirate to strategijo ( ki je javna) takoj vam je jasno kaj so grožnje in kaj je potrebno narediti, da se zaščitijo od teh nevarnostih in  takoj lahko izračunate približno število vojakov, tankov, računalnikov,............. Osterman in Geder bosta ostala v Generalštabu in bosta do volitev jamrala, da jim manjka 1500 vojakov, ki jih dejansko do volitev ne bodo dobili, ker je nemogoče spreminjati proračun, ki je že sprejet, ona ba bosta ostala na krmilu vojske. Po volitvah bo še formiranje vlade, pa smo že na koncu leta. Problem celotnega sistema obrambe in države je v tem, da vsi še vedno razmišljamo po sistemu »petletk«. Nevarno pa je, da vrh vojske razmišlja o volitvah in svoje izjave in nastope prilagaja voltvam. Zakaj nista to naredil ob nastopu na dolžnost. Posameniki so v preteklosti  premogli tisti pogum, ki krasi vojaka, ampak so neslavno končali (Furlan, Škerbinc,...).  Proračun države je sprejet in teh 1500 ljudi ni v njem, kar pomeni, da bo ocena bojne pripravljenosti v začetku leta 2019 spet negativna. No, lahko pričakujemo »salto mortale« vojske in obrambe, da bodo zamnjšali število vojakov in spet bo vse OK.

Na isti seji Gedre omenja starostno strukturo vojske, ki naj bi bila okoli 40 let, potem pa scenski premor in »krik«, »molitev«, da je nekaj potrebno narediti. Osterman in Geder, kot tudi vsi vodilni v SV so »nategnili« ministrico  in parlament in so spremenili pogoje za upokojevanje, tako da sedaj častniki in podčastniki lahko ostajajo v vojski do starosnega pogoja za upokojitev, ker bo vojsko postaralo še za nekaj let, ker so podčastniki in častniki po prejšnji ureditvi bili upokojevani ob izpolnitvi pogoja 40 let delovne dobe (z beneficijami). To je sprenevedanje do neba. Osterman že ima pogoje za poklicno upokojitev, ampak ne bo odšel, ker je lepo biti načelnik.

Mahnič je sklical tudi sejo za nakup vozil 8x8, na kateri je GENERAL Škerbinc podal svoje pomisleke, ki so poenostavljeno povedano zahtevali izdelavo »velike slike« in šele potem obdelavo »detaljev«. Osterman in njegova ekipa pa je perfidno zavrnila te pobude. Že takrat se je vedelo, da ne bo vojakov za upravljanje in koriščenje teh vozil. Napaka? Neznanje? Površnost? Ne, nekompetentnost, to je odgovor. Mahnič je na tej seji dejansko pokazal razumevanje za nabavo teh vozil in je stopil na stran vojske, ker je razumel grožnje, ki se bodo v bodočnosti nadvile nad Slovenijo. Vojska potrebuje in vozila in vojake in to je del "velike slike".

Mahnič imam popolnoma prav, ko napada stranke pozicije, saj so one vodile sistem obrambe, prav v času, ko je politika začela uničevati vojsko. Ključno pa je, da je vojska v sedanji situaciji prav zaradi ministrov SD.  V obdobju, ko je Pahor opravljal delo predsednika vlade in je ministrica bila velika obrambna strokovnjakinja Jelušičeva, načelnik pa Štainer, je vojski odvzeto 41 % sredstev (glej grafe- vir. časopis Sodobni vojaški izzivi). Tukaj je vzrok za sedanje stanje vojske. V najnovejšem časopisu Sodobni vojaški izzvi si lahko ogledate gibanje sredstev za obrambni sistem, na njemu se jasno opazi »destruktivnost« omenjenih oseb. No, v istem časopisu dr.Štainer razlaga, poti za rešitev in analizira možnosti za formiranje strateške obrambe ali nacionalne garde. Na koncu analize pa ugotavlja, da so ključni problem finančna sredstva in resursi za rešitve vseh problemov. Človek ne more, da ne napiše HAHAHAHAHH.

Vojska rabi politike podobne Mahniču. Nihče ga ne mara, ampak ga vsi poslušajo. Zastavlja težka vprašanja in pričakuje odgovore. Včasih je zaletav, ampak to je lahko v sedanji situaciji prednost. Vojska ni razumela, da je Mahnič na njihovi strani in jim dejansko pomaga. Problem je v tem, da vojska želi zdovoljiti politiko, nikoli pa ne razmišlja, da zadovolji potrebe Slovenije, to dokazuje s tem, da na visoke položaje postavlja res ljudi z zvenečimi titulami, ki so na svoje položaje prišli na čuden način, so pa popolnoma nekompetentni.

Bralci, bodo takoj označili pisca teh vrstic za ljubitelja SDS, kar seveda ni res. Državljani moramo povedati politiki, pa naj bo ta Pahorjeva, Cerarjeva ali Janšina, da želimo uspešno in varno bodočnost, in ne sprenevedanje in stiskanje odločevalcev o obrambnem sistemu ob zid z pomanjkanjem vojakov.  Čas za to je bil takrat, ko je proračun začel padati, in ga je Slovenska vojska zamudila. Mahnič je pokazal, da je še svetloba na koncu tunela, vojska pa ima zavezane oči. Mahnič zastavlja vprašanja, ki bi jih morali zastavljati predsednik države, predsednik vlade in ministrica za obrambo. Obrambni sistem in vojsko politika mora še bolj »pritisnit« in zahtevati «veliko sliko«, Mahnič ima pri tem zgodovinsko vlogo, nažalost je čas pred volitvam, ko se vsi politiki umirijo, sistem obrambe pa »počiva« do nove vlade, in ne bo odločitve o 1500 vojakov in modernizaciji, in tako kolobarimo.  »Vsi mi sedimo v blatu, samo nekateri gledamo v zvezde«. Vojska je že nekaj časa v blatu. Mogoče pa jim je tam lepo. Potrebo je najti častnike, ki »gledajo v zvezde«.