SLOVENSKA VOJSKA VER. 3.0

 

Obstaja generacija častnikov, podčastnikov in vojakov, ki so dobili odlično oceno na CREVAL ocenjevanju NATO. Pogovarjali smo se z nekaterimi iz te generacije. Prvo ocenjevanje po CREVAL  se je po njihovih besedah zgodilo spomladi leta 2006, z transportno četo. Istega leta novembra, po njihovem pričevanju je ocenjen 10. Motorizirani bataljon 1. Brigade SV. Ocene so takrat bile odlične.

No, kje so bili takrat Geder, Petek, Pograjc, Ermenc, Medja,...... Ni jih bilo nikjer. Generacija, ki je izvedla to ocenjevanje in je pokazala Sloveniji in NATO, znanje ki se ga ne bi sramovale ni najboljše vojske v NATO, je sedaj na postranskih nalogah in dolžnostih. Prvi, ki mu ta uspeh , po besedah pripadnikov SV, ni odgovarjal, oziroma je bil ljubosumen je bil Gutman. Stara šola Teritorialne obrambe, ki je v drugem mandatu načelnikovanja, samo nadaljeval tam, kjer je nehal 1997, kot da se ni nič zgodilo z NATO in enotami, kot  da se nismo profesionalizirali. Gutman zamenja Petriča, ki je verjetno edini, ki ima tisto, kar američani pravijo »MOJO«. Zamenjal ga je, ker je Petrič prišel iz JLA, po besedah častnikov, pred osamosvojitveno vojno.

Vse skupaj se nadaljuje pod vladavino Šteinera, ki izvaja kadrovski mikromanagment in se ukvarja z vsakim vojakom. Pravijo, da je dober vojak, ampak je pokvarjen. Vojak ki je pokvarjen, ne more biti dober vojak. Za njim generalštab prevzame Božič, ki slovi kot »ameriški« vojak, vendar je to daleč od resnice. To obdobje karakterizira konfuznost, poplava idej, poplava inicijativ, postavljanje nižjih častnikov na visoke položaje, kjer so v bistvu bili nesrečni, in so bili »odrezani« od vojaške obrti. Naslednje obdobje je obdobje Ostermanovega načelnikovanja, ki slovi po slabih ocenah pripravljenosti.

Raziskovanje, kdo je kriv za slabe ocene je brezpredmetno. Dokler bo ljudi in sveta, bodo odlične in negativne ocene, tako je v življenju in tako je v vojski, vedar je v vojski to mogoče predvideti in preprečiti.  Častniki trdijo, da je slabo oceno mogoče predvideti in napovedati, saj vsi poznajo kriterije, elemente in način ocenjevanja. Slab je poveljnik, ki  ne ve, kakšna bo ocena. Ko je študent pripravljen za izpit, ni ga strah, je pogumen in nobeno vprašanje ga ne more presenetiti. Preseneti te lahko samo, ko pričakuješ podarjeno oceno, kot se je to zgodilo Koračinu, ki je dal intervju o dobri oceni, čez en dan pa je v javnost prišla informacija, da je ocena slaba.

Častniki pravijo, da je poveljnik Škerbinc takrat bil na višku in odlično vodil bataljon v pripravah in izvedbi ocenjevanja. Bilo je veliko vzponov in padcev, vendar so jih uspešno premagali zaradi notranje kohezije, lojalnosti do sobojevnikov, usmerjenost v popolnost in bratstvo. V isti sapi lepo govorijo o Urbanču, Glavašu, Kaliču, Močniku, Starcu, Pečnikovi, Vodebu, Rijavcu, Mijatovu, Potočniku, Sotlarju, (veliko jih je ).... vse vojak do vojaka, po njihovih besedah, tisti ki imajo »razon, corason, cojonas«. In kje so ti ljudje. Na nižjih ravneh, na »nepomembnih« mestih, poslani v tujino, skaratka niso imeli nič s to oceno 74.polka. Pravijo, da če bi bili zraven, do tega ne bi prišlo. Zanimivo je, da Gedera, Pograjca, Ermenčevo, Anželja, Peteka, Medjo,..... sploh ne omenjajo v sliki uspeha in sprememb.

  

Vprašali smo te pripadnike Slovenske vojske, kaj je potrebno narediti, kje so te nove generacije in ali se najdejo v Gederjevih idejah. Samo so se nasmehnili in dodali, da je vosjki potreben Škerbinc, da prevzame poveljstvo sil in malo uredi vojsko. Seveda je potreben denar za vse ostalo, ampak on bi umiril stanje, motiviral sestavo, zgradil kohezijo. Škerbinc odlično pozna stanje v vojski in odlično pozna častnike in podčastnike, kar se za Gederja, Pograjca in Peteka ne more trditi. Z pomočjo navedenih častnikov nove generacije obstajajo možnosti, da se znanje, visoka morala in povezanost vojska vrne na raven, ki je bila v preteklosti.

»Nič ne ustavi organizacije hitreje kot ljudje, ki verjamejo, da je način, kakor so delali včeraj, najboljši tudi za delo, ki jih čaka jutri. Da bi uspeli, morajo vaši ljudje spremeniti ne le svoje obnašanje, ampak tudi svoje razmišljanje o preteklosti.« Vodstvo GŠ razmišlja na stari način, nič se ne bo spremenilo, sedaj bodo trobili »manjka 1238 vojakov«, in »rabimo rezerviste«, in ne bodo delali na tistemu kar je najtežje, delo z ljudmi, ki bodo naredili vse za svojega sobojevnika in za svojega poveljnika. Zakaj? Ker mu verjamejo, ker jih on ne bo izdal, ker se takrat ko bo najtežje lahko oslonijo, na brata.

Stanje vojske se ne bo bistveno izboljšalo, brez te nove generacije, ker sedanje vodstvo samo »figurira« in ne razume bistva problema. Orožje  in oprema se kupuje, pripadnike lahko pridobiš, vojska pa se dela skozi motivacijo, pripadnost, znanje, bratsvo med pripadniki, lojalnost poveljnikom in ne politiki. Problem je v tem, ker so poveljniki, ki naj bi jim bili vojaki lojalni, lojalni eni ali drugi politiki, ki se pripravalja na volitve. Zato je potrebna sprememba generacij. Sedanje vodstvo je kontaminirano s politiko, starimi navadami, lažmi, izdajo z katero dobiš višji položaj, neznanjem, nekompetentnostjo, skratka z vsem tistim kar ni dobro za vojsko.