TAM KJER VSI VIDIJO FRUSTRACIJE, VOJSKA MORA VIDETI PRILOŽNOST

 

Precej besed smo porabili na opisovanje stanja v vojski, včasih so bile besede ostre, strupene in brezkompromisne, včasih umirjene in so nakazovale določene možne rešitve.

Prvo je potrebno doseči politični konsenz o tem, koliko vojske potrebujemo in kako naj bo organizirana. Imamo profesionalno vojsko in vse rešitve, morajo biti usmerjene v vzpostavitev in graditev vzdržljivosti  vojske.  Politika mora zagotoviti sredstva za tako vojsko, in tukaj ni popuščanja. Politiki naj razmišljajo o politiki obrambe, vojaki pa o tem, kako bodo iz bojnih akcij pripeljali ljudi domov,  žive in zdrave. To zajema znanje, opremo, zaščito ljudstva, odločnost in skrb za ljudi. Tukaj ni odpustkov. Boj politike naj se izvaja v Državnem zboru in ne v vojaških enotah. Vsak udeleženec v procesu oblikovanja vojske se mora zavedati svojih dolžnosti, mora pogledati kaj je on naredil dobrega in kaj je naredil slabega za Slovensko vojsko. To da je Pahor, skupaj z nekdanjo ministrico in nekdanjim načelnikom, odvzel sredstva SV in pripeljal to vojsko do sedanjega stanja ni tako narobe, to je v tistem trenutku lahko bilo tudi politično razumljivo, zelo narobe pa je, ker se sedaj vsi trije sprenevedajo in ne zavzamejo stališča in ne pomagajo Slovenski vojski. Politika bi morala izničiti vpliv različnih združenja, ki jih vodijo nekadnji pripadniki vojske, ki skozi svoje organizacje razkrajajo enotnost vojske. Vojska sedaj mora gledati v Geder, in on se mora zavedati tega. Panika v potezah politike in vojaškega vrha samo povečujejo razdor in dezorientacijo vojske. Vojska gleda v svoje vodje, če jih oni ne vodijo vojska išče vodje, ki jih bodo vodili, in to je začetek konca vojske. To se je zgodilo z tandemom Osterman-Geder. Upamo, da se je Geder kaj naučil iz dogajanja zadnjih mesec dni, in da se bo postavil na čelo te vojske in povedal »za mano«, s tem, da jasno pove njegovo vizijo. Princip pritiska na ljudi izzove njihov razmik in »bežanju« v različne smeri. Določeni vojaški voditelji so zaradi pomanjkanju vodje iskali, podporo v politiki. To je razjedlo že ustvarjno kohezijo, profesionalnost in kulturo v vojaški organizaciji.

Geder mora oblikovati vrh vojske, ki mu bo verjel. Mora se postaviti pred svoje ljudi in jim jasno povedati, kaj zahteva in čemu nasprotuje. Kaj morajo ljudje narediti in potem spodbujati kreativnost in profesionalnost ljudi. Tudi Pograjc ima mesto v tem, Geder mora najti kaj je to kar odgovarja Pograjcu, sedanje mesto mu sigurno ne leži. Ljudi mora postaviti na ustrezna mesta in potem se sporazumeti o osnovnem načinu delovanja, ki zajema poštenost, iskrenost, resnicoljubnost, lojalnost inštituciji in ne osebi. "Nič ne ustavi organizacije hitreje kot ljudje, ki verjamejo, da je način, kakor so delali včeraj, najboljši tudi za delo, ki jih čaka jutri. Da bi uspeli, morajo vaši ljudje spremeniti ne le svoje obnašanje, ampak tudi svoje razmišljanje o preteklosti." Geder mora spodbujati ljudi, da mu v obraz povedo kaj mislijo in kateri so njihovi predlogi za rešitev težav. Ko se Geder odloči potem naj ne bi bilo govoric, in različnih anonimk. Tam kjer ljudje pišejo anonimke je nekaj zelo hudo narobe s sistemom vodenja v organizaciji. Geder se mora zavedati, da je sindikat njegov zaveznik, in skupaj z njimi mora iskati rešitve problemov vojakov, vse v cilju »zmage«. Načelnik mora oblikovati vizije, ker »tam kjer ni vizije, ljudje gnijejo«, in jih mora komunicirati s politiko, z zunanjo in notranjo javnostjo, ter s strokovno javnostjo, samo to lahko zažene kolo inercije v vojski. Slaba ocena enot in vojske je velika frustracija za vojsko, politiko in državljane. Vojska mora v teh frustracijah videti priložnosti, vendar brez finančnih sredstev, ki jih mora zagotoviti politika, te frustracije samo rastejo in razjedajo »telo« voske.

Pri ocenjevanju enot se je lahko ugotovilo, da so enote popolnjene in opremljene, problem so bile ostale sestavine delovanja vojske. Ključ vsega je vodenje in poveljevanja. Če tega ni, je stanje tako kot je sedaj. Vojska ki ima vodjo, je povezana, motiviran, in ima dobre poveljnike, ne more zgubiti vojne, to smo videli v Osamosvojitveni vojni. Slovenska vojska ima dobre poveljnike na nižjih ravneh, poveljnike ki so povezani in motivirani, lojalni svoji organizaciji in stroki, ki jo predstavljajo. Zavedajo se svoje vloge v vodenju svojih enot. Geder mora smo ta »bojevniški duh« prenesti na najvišjo raven vojske. Javnost mora malo »popustiti« pritisk na Gedera in vojsko, da dobi čas za premislek in premor, in potem z vso močjo začne izvajati svoje vizije. Samo od njega je odvisno, ali bo uspel. Tudi mi bomo malo »popustili«, vendar bomo opozarjali na odsotnost vizije, strategije in ad hoc potez vojaškega vrha. Geder mora začeti delati prave stvari, in ne samo pravilno delati stvari, kar narekuje ponovno ocenjevanje čez nekaj mesecev. "Vodstvo pomeni odpraviti se tja, kamor se ni odpravil še nihče." Ocenjevanje pa mora biti pošteno in realno. Za doseganje takih ciljev načelnik potrebuje politični mir, finančna sredstva in proste roke, vse to pa je delo ministrice. Vsaka druga pot je po našem mnenju zgrešena in vodi do ponovnih frustracij.