NA PROSLAVI 10.POLKA »STRELA« SKORAJ "UBILA" PRIPADNIKA
Peter, Pero, sošolec in
prijatelj vedno kliče, ko najde kaj o vojski, posebej slovenski. Jebi ga,
človek tam služi kruh in ga to zanima. Danes popoldan zvoni telefon: »Stari,
pizdaaaaaa, “student” je govoril “profesorju”, kaj mora delati«. Popolnoma
zmeden se obrnem po stanovanju, ko že nekdo zvoni na vratih. Pero. »Stari, to
morava obdelati sedaj in temeljito. Dej pivo«.
“Stariiii, veš danes smo spet prišli do dna. Veš,
stojimo mi tam na soncu, veseli, saj je naš dan, dan 10.polka. Ponosni dočakamo
zastavo, vsi bleščimo, ponosni, da pripadamo enoti, ki je na CREVAL dobila
oceno odlično. Jaaaaa, stari odlično. Vodeb nam pove tisto kar mora in takrat
udari “strela” in nas zbudi. Skoraj bi umrl” Zmeden vprašam, da kakšna strela,
saj je bilo lepo vreme. Pero srkne in nadaljuje: “Pizda stari potem pa pride,
kot ponavadi slavnostni govornik, in kdo je to? Anželj!! Baaaaaaaammmmmmmm je udarilo v možgane. Brezhrbteničar,
nekompetentnež, ki bi ga morali zaradi nekaterih protizakonitih potez v njegovi
karieri zapreti, a ne da nam razlaga in govori o ponosu, o vojaštvu in o stroki.”
“Veš stari, to ti je isto,
kot da falirani študent govori na doktoratu svojega profesora. On, ki ni vodil
oddelka in voda. Prva enota, ki jo je vodil mu je bila bataljon, stariiiiii, bataljon.
Bil je poveljnik vojaške policije, tam
so mu dali ime “lepi dasa”. Isto je z tisto šemo Pograjcem, prvo dobiš čine kot
civil in potem bammmmm brigada. Vodeb je za oba doktor, profesor, ….ma šampion.
Človek, ki je vodil enote od oddelka do polka, ki je voditelj in kompetentni
častnik, mora poslušati govor “aberveznika”, ki samo postavlja spomenike,
izdeluje značke in znake. V vseh enotah je pustil samo svoj kovanec. Nič od
stroke, nič od voditeljstva, nič od vojaške stroke in nič empatije, kot ste na vašem
blogu napisla “NO ASSHOLE RULES”. Tipični primerek.”
Pero pove, da oni spoštujejo čin in pozicijo, in da
nikoli ne bodo padli in popustili v tem, skrbi jih pa, da jih bodo v vojno
vodili taki ljudje in “častniki”. “Mi pripadniki polka bomo vedno spoštovali
čin in položaj, ne morejo pa nam ukazati, da nekoga imamo radi, da nekoga
spoštujemo in da verjamemo, da bo nas tak “častnik” pripeljal žive iz vojne. To
je stari ključno vprašanje, mi Armbrustu ne verjamemo, Vodebu pa verjamemo, in
tu je bistvena razlika. Komaj čakamo da …….., hmmmm pozabi. Veš
stari veliko je dobrih častnikov v Slovenski vojski, ampak kako se je zgodilo,
da so ti modeli prišli na vrh, to nam ni jasno.” In je odšel.
Aaa ja, Pero je na vratih še povedal: »Veš stari, ljudje,
pravi vodje odhajajo in spomin na njih bledi. “Lepi dasa” je pameten, on za
sabo pušča značke, znake, kovance in nekakšne knjige. Njega se bodo spomnili,
ostalih ni in niso obstajali. Glej stari, ta grafikon sem ti prinesel, kam bi
dal Anželja in Pograjca? Hahhhahahhahahahhahah. Rdeče stari, rdeče. hahahahhaah."





Komentarji
Objavite komentar