NAJ STANE KOLIKO STANE SAMO DA JE POŠTENO

Že nekaj let poteka precej živahna strokovna razprava o tem katero bojno vozilo 8x8 potrebuje Slovenska vojska. Jasno je da na koncu politika odloči kdo bo prizvajalec, ki bo dobavljal vozila ob vpoštevanju  strokovnih podlag generalštaba Slovenske vojske, vendar tudi ob vpoštevanju političnih, zunanje političnih in ekonomski povezav in razlogov. Vojaške zahteve niso vedno najbolj odločilne. Tokratno razmišljanje temeljimo na predpostavki, da je generalštab do dobra premislil in dognal pravo konfiguracijo, ki zagotavlja taktične in operativne zahteve bataljonske bojne skupine.

Najprej naj ugotovimo, da se je “spor“ v vrhu generalštaba okoli nabave 8x8 razvnel predvsem med generalštabom in Škerbincem, ki je trdil, da je potreben sistemski pristop tej nabavi in ne ne nehno menjanje konfiguracije in prilagajanje zahtev na določenega proizvajalca. Odločilno vlogo pri tem odigra častnik spornih moralnih in strokovnih kompetenc, Cebek, ki je Gederjeva podrepna muha in ne zna držati tisto stvar v hlačah. Cebek , ki je nekakšen “vrhovni planer“ po informacijah iz generalštaba nenehno spreminja zahteve in prilagaja taktično študijo, da bi celoten proces “prišel” v cono, ki odgovarja določenim skupinam.

Geder prevzame generalštab in na enkrat je vse jasno, idealno vozilo za Slovensko vojsko je nemški BOXER. Razlog za zamenjavo Ostermana ne leži samo v slabi oceni pripravljenosti vojske, ampak tudi delo v ne popuščanju določenim pritiskom glede vozil 8x8. Lepota tega vozila je v tem, da se država priključi inicijativi OCCAR in tako preko OCCAR brez kakršnih koli zapetljajev in korupcije nabavi potrebna vozila. V OCCAR so že Nemčija, Nizozemska in Latvija, Slovenija se bo po usklajevanju pridružila OCCAR in se izognila domnevni korupciji, kot je to bilo pri nabavi PATRIJ. Lepo, mar ne? Tuje institucije in nekakšen OCCAR skrbi za obvladovanje korupcije v Sloveniji, smešno če že ne žalostno. Korupcija se zatira sistemov preverjanja in vzgojo mladih častnikov in uradnikov, ki ne bodo za nekaj denarja spremenili strokovno mnenje. Politika to razume in zaradi tega želi v OCCAR preprečiti, da kdo iz Slovenije dobi kakršnokoli provizijo, kar je seveda pametno in politično modro.

Poigrajmo se malo s številkami. Prvi predlog je predvideval nabavo 56 vozil v skupnem znesku 207 mio evrov, kar po enem vozilu znaša 3,69 mio evrov, seveda misli se na vozilo z oborožitvijo. Zadnji predlog za nabavo 48 vozil BOXER je skupno težek 306 mio evrov, kar po enem vozilu znaša 6,38 evrov za eno vozilo, seveda z oborožitvijo. Že malo surfanja po internetu vam vrže nekaj bojnih vozil, ki so v prvi kategoriji, BOXER pa je sigurno eden od dražjih bojnih vozil.

Strokovnjaki iz Slovenske vojske povedo, da je vozilo BOXER sigurno najboljše vozilo v svoji kategoriji, da je vrhunsko opremljeno, je pa tudi res, da zahteva vrhunsko logistiko, ki jo Slovenska vojska ne premore in jo ne bo zmogla vzdrževati v bodočnosti. Vozila, ki so v nižjem cenovnem razredu zagotavljajo primerno zaščito za posadko, kot tudi zadovoljivo ognjeno moč, pa še logistika je bolj enostavna. Čarobni OCCAR bo po navedbah z generalštaba skrbel za logistiko teh vozil, od rezervnih delov do samega vzdrževanja, kar je možno ampak stane precej denarja.

Kordiš iz Levice ni odreagiral na Seji Odbora za zunanjo politiko iz teh razlogov, on je tam nastopil iz svojih revolucionarno-anarhističnih stališč, ki imajo zveze s politiko Levice do vojske in nimajo nič s stroko. Levica, ki je proti vojski ni opazila glavnega problema v vsem tem, in to je da bo Slovenija zaradi boja proti korupciji in transparentnosti nabave nabavila vozila, ki so vredna okoli 7 mio evrov.

Slovenska vojska si zasluži najboljšo opremo, ki zagotavlja učinkovitost, bojno moč in zaščito vojakov Slovenske vojske. Poti do izpolnjevanju teh zahtev  so lahko različne. Seveda si želimo, da so naši vojaki najboljši in najbolj opremljeni, toda ali to delamo tako, da kupujemo po najvišji ceni. Najvišja cena sigurno prinaša najvišjo kakovost, vsaj kar se tiče vojaških sistemov, vendar nismo sigurni, da je odločitev za OCCAR povezana samo z zmožnostmi takih vozil, da ne govorimo taktični uporabi vozil na bojnem polju, kjer taktiko po pripovedovanju častnikov oblikujete na podlagi zmožnosti, ki jih ima sistem vojske in ne samo na podlai zmožnosti enega vozila. Škerbinc je imel prav, potrebno je dobro sistemsko premisliti in se odločiti za najboljšo kakovost ob vpoštevanju cene vozila in cene življenskega cikla takih sistemov.

Slovenija bo skozi OCCAR nabavila najdražja vozila, ki obstajajo na tržišču, samo zaradi tega, da ne bo korupcije, seveda pa bo izgovor zmogljivost tega vozila. Proračun vojske se bo do 2025 dvignil na 1,2 %, kar je še eno ”balkansko muljanje” do zavezništva, kar pomeni, da vojska ne bo dosegla ravni finančnih sredstev, ki jo je imela pred ”mesarskim klanjem proračuna” s strani Šteinera, Jelušičeve in Pahorja. Na koncu koncev se zastavlja vprašanje, kdo bo vozil te drage “igrače“, kdo jih bo vzdrževal, kje bodo parkirana ta vozila,…..

Če Slovenija kupi vozilo katerega koli proizvajalca za ceno od 4 mio evrov po kosu in  z korupcijo od 10 mio evrov je to 202 mio evrov. Cena poštenja in boja proti korupciji nas bo stala približno 100 mio evrov. Država res skrbi, da zmanjšuje korupcijo, pa naj stane koliko stane. Seveda bo ministrstvo in planerji z generalštaba takoj skočili, da so imeli svoje zahteve in taktične študije. Imeli so jih tudi takrat ko se je kupoval Valuk in Patria, pa vseeno niso kupili najdražja vozila, o korupciji pri teh poslih pa kdaj drugič. Da ne bo pomote, tudi avtorji tega bloga se zavzemamo za nabavo BOXER ker so res vrh v svetovnem merilu, predlagamo pa razmislek in sistemski pogled, ne pa samo suhoparen boj proti korupciji in nekakšne glupe izjave o pošteni nabavi. Na tržišču oborožitve vladajo nekakšni drugi zakoni, ki s poštenjem nimajo nobene zveze. Gospod predsednik Pahor, lahko noč.