KDO VE KAJ VSE NAM SE BO ZGODILO V PRETEKLOSTI

Človeka je naravnost strah odpreti slovenske časopise, ker vsak dan izvemo nekaj novega o naši preteklosti. Partizani in domobranci ponujajo dokumente in dokazila, da so eni in drugi delali grozote in opravičujejo svoje postopke. Tukaj se ne opredeljujemo za nobeno stran. Še bolj skrb vzbujajoče je pojavljanje različnih zgodob iz osamosvojitve in poosamosvojitvenem obdobju.

Najnovejše dogajanje se vrti okoli članka o tem, kako je Krkovič svoje fante v Kočevski Reki uril za zasedbo Ministrstva za obrambo in za zaščito Janeza Janše. Pravijo, da je to bilo res in da je Beznik res dobil nalogo da se temu zoperstavi. Komu odgovarja tako pisanje, Bezniku, Krkoviču ali nekomu tretjemu. Objavljena slika na kateri so Krkovič in Beznik pa prikazuje še enega  udeleženca osamosvojitve, ki je iznašel precej ”novosti” v svoji vojni poti. Butara je skozi leta, po izjavah nekaterih ljudi iz ZVVS in ministrstva, “zgradil” podobo heroja, vojaka, zgodovinar, politika, tako kot je to počel Krkovič, res pa da se med seboj ne marata, ker sta si precej podobna.

Ne določa nas tisto kakšni smo bili, ampak tisto kam smo namenjeni. Krkovič in Butara niso naša bodočnost, oni so naša preteklost, in zaradi tega nam se ni treba z njimi beliti glave. Problem naše države je v tem, da se ukvarjamo z preteklostjo in kdo je kriv za kaj in zakaj je kriv. Preveč energije se porablja za neplodne teme in razpravljanje o tem kdo je bil večji heroj ali večji morilec, ali kdo je izpeljal boljšo vojaško akcijo. Preteklost je taka kot je, in vsak ima pravico da jo opisuje po svoje, ne more pa to postavljati za absolutno resnico. Prav preteklost in “herojska dejanja“ ustvarjajo različna združenja in varde.

Država, kot tudi vojska se mora iz preteklosti obrniti v prihodnost in iz prihodnosti pogledati nazaj, ter oblikovati strategije za pot v prihodnost. Ugotavljanje preteklosti in razne afere niso načini napredka in niso metoda dela. Država in znotraj tega vojska potrebuje jasno vizijo za pot v prihodnost. V pomanjkanju takih vizij se pojavljajo ljudje iz ropotarnice zgodovine, ki nas vlečejo proti dol in proti stanju v katerem se medsebojno obsojamo in medsebojno prepričujemo, kako je naše ravnanje v preteklosti bilo edino pravilno, bolj politično korektno, bolj vojaško, bolj narodno zavedno in za to zahtevamo posebne privilegije. A so partizani, domobranci,…Krkovič in Butara v vojno šli zaradi tega, da sedaj nam dokazujejo svoje prav. Mazanje osamosvojitve z nenehnim ponavljanjem različnih nijans ene resnice je smešno in škodi vsem, največ pa omenjemim osamosvojiteljem.

Mi mlajši državljani Slovenije, že desetletja uporabljamo internet in smo informirani o dogajanju v celem svetu, in lahko dobimo informacije skoraj o vsem. Razvite demokaracije se ne ukvarjao z dokazovanjem preteklosti, ampak so usmerjeni v prihodnost in snujejo razvoj in bodočo družbo. Slovenija bo očitno ostala v močvirju, ki ga ustvarjajo različne veteranske organizacije, ene ali druge strani, politiki, ki preteklost prikazujejo kot bodočnost in na račun tega živijo in izgrajujejo svoje politike. Kaj briga mlade ljudi, kdo je Krkovič, Butara, Turnšek, Črnčec,…., njih samo zanima dobre službe, dober zaslužek in dobro življenje. No Črnčec je po besedah poznavalcev, vsaj strokovnajk za področje varnosti in nacionalne varnosti, v čem pa sta strokovna Krkovič in Butara pa ne vemo. Po zapisih v časopisih pa se vidi, da sta strokovna v “modeliranju“ preteklosti in nič drugega. Eni ne živijo od dela, ampak od zaslug. In zakaj bi mi mlajši morali kaj vedeti o osamosvojitvi in Drugi Svetovni vojni. Neumnosti, ki jih trosijo o tem, da narod, ki ne pozna svojo preteklost nima bodočnosti, samo omogoča politikom da manipulirajo z ljudmi, ki se potem razvrščajo v črede, ki jih potem samo peljejo v “klavnico“.  Nemci se učijo o grozotah, ki so jih počeli njihovi dedki, samo da se to ne bo ponovilo, pri nas pa se prepričujemo o tem kdo je zmagal v vojni, katerikoli vojni.

Kdo ve kaj vse nam se bo  še zgodilo v preteklosti? Mi državljani, mladi ljudje moramo ignorirati  poiskuse, da nas zvlečjeo v svoje močvirje. Ne smemo dovoliti, da nas ambicije in frustracije različnih ”modelov“ zavedejo, da začnemo bolj razmišljati o preteklosti kot o prihodnosti. Prihodnost lahko načrtujemo in menjamo, preteklosti pa ne. No, v Sloveniji je tudi to možno. Danes v informacijski dobi mladi ljudje, če jim ne odgovarja preteklost in ni prihodnosti, enostavno kupijo letalsko karto za državo in družbo, kjer ni pomembna preteklost, in kjer imajo vizijo prihodnosti. Čez čas bodo v Sloveniji ostali samo tisti, ki se bodo prerekali o tem, kdo je bil večji heroj, kdo je bil večji morilec, kdo je bolj narodno zaveden, in kdo ima ali nima prav, mi ostali pa bomo tam v Irski , Švici, Avstriji……..delali in se veselili prihodnosti.