OSTERMAN, KDO BO TEBE LJUBIL

Začelo se je lobiranja in kalkulacije ter špekulacije o popolnjevanju mest v kabinetu ministra za obrambo. Na obrambnem ministrstvu in Slovenski vojski zadeve stagnirajo, ker se čaka povratek Karla in njegovih.  No poleg ekipe, ki pride, tukaj so i kadri v ministrstvu, ki si želijo boljši položaj in se že pripravljajo na “desant“ na kabinet ministra, po načelu “minister, tole je nujno“. 

O Karlu ne bomo več pisali, škoda je zgubljati besede in vse je jasno, človek bi prodal lastno mater, da bi bil minister, kaj šele upokojence, vojake,………. Odločilno za delo Karla bo ekipa, ki jo bo sestavil. Seveda bo vse vodila Vlasta, ki je zraven Karla vedno, ko je minister. Skrb vzbujojoče pa so informacije iz krogov blizu obrambnega ministrstva, da za državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu misli postaviti Andreja Ostermana.

Ja, ja, prav tistega Ostermana, ki je najbolj odgovoren za negativno oceno o pripravljenosti Slovenske vojske, prav tistega Ostermana ki je mu je enota na preverjanju CREVAL pogrinila po celi črti. Andrej Osterman je, po informacijah z ministrstva za obrambo,  kariero začel v Službi Državne Varnosti, po osamosvojitveni vojni je poveljeval  UC v Ljubljani, in Častniški šoli na kar si je zaželel bondovskih prijemov in je postal namestnik direktorja OVS. Po štirih letih obveščevalskega kruha si je spet zaželel vojaške suknje in se vrača direktno v Generalštab za svetovalca načelnika. Od takrat Ostermanova pot gre samo navzgor. Zanimivo je da se nekje navaja, da je edini general SV, ki ga je napredoval Borut Pahor.

Osterman, kot pravijo v Ministrstvu za obrambo ni pustil nikakršnega presežka na mestih na katerih je služboval in vrhunac njegove karijere, ki je krona vsake vojaške kariere, je bila negativna ocena bojne pripravljenosti. Osterman je poznan po svojih “udbaških“ prejemih, mehkemu zahrptnemu vodenju in preverjanju vsega in vseh.

Osterman se po informacijah iz dobro obveščenih krogov v obrambnem ministrstvu, že v študentskih dnevih poveže s politiko, kar ostane do kraja svoje kariere v Slovenski vojski, vendar zamenja barve, kar nekajkrat. Okoli sebe ustvari “team“ nekompetentnih častnikov, po znanem Petrovem načelu, da vsak nesposoben izbere za podrejene še bolj nesposobne. Vse postavitve, ki jih izvede Osterman so politične, od Gedera, preko Anželja  do Pograjca, vsi ostali visoki častniki pa se obnašajo kakor ovce in jim sledijo. Ne želimo vsiliti model, da vojak ne posluša nadrejene, ampak govorimo o modelu, ko vojak pove nadrejenemu, da je nor, seveda če je nor. Osterman cel čas ribari v kalnem in ustvarja tako ozračje, metodo ki jo je pobral od Šteinera. 

Enostavno povedano Osterman je dober človek in slab, nekompetenten vojak. Nima občutka za nalogo, vizijo in strategijo in bo zaradi tega in negativnih ocen slabo zapisan v zgodovini Slovenske vojske. Vse to pa ne moti velikega Karla, da ga bo predlagal za državnega sekretarja v ministrstvu za obrambo.

Kakšne kompetence Osterman ima, razen političnih povezav, ki so včasih več kot kompetence, da bo državni sekretar, ki bo pomagal snovati in izvajati vizije in strategije za izboljšanje stanja na obrambnem področju. Kako bodo vojaki gledali Ostermana na tem mestu, ko jih je prav on popeljal v stanje v katerem so sedaj. To da vojaki zasedajo civilna mesta smo videli večkrat na tem ministrstvu. Gutman je bil državni sekretar, pa je potem bil načelnik, Šuligoj je bil državni sekretar pa je bil poveljnik sil, Pograjc je bil državni sekretar pa se je vrnil v SV in postal brigadir. Pravilo higijene vojaške organizacije, da ko greš iz uniforme se več v njo ne vračaš, se za njih ne uporablja. Osterman se je kar selil iz uniforme v civilnno obleko in nazaj.

Obramba potrebuje državnega sekretarja, ki bo pomagal ministru v oblikovanju vizij in strategij za izboljšanje stanja na tem področju, obramba potrebuje civilno osebo, ki bo znala povezati državno politiko in naloge in potrebe vojske. Osterman to sigurno ni, ker je nekompetenten, je kontaminiran s prejšnjimi službami in položaji in enostavni ni človek za to, on je človek, ki bi se moral upokojiti. Zakaj vedno politika v voz vpreže odslužene, nekompetentne in zmatrane “vole”. Mlade in nadobudne je lažje naučiti novih prijemov in novih poti. “Voli lahko vlečejo voz, ampak je nevarno ko mislijo, da poznajo pot.“ Karel in Osterman mislita da poznata pot, obramba pa je že zdavnaj “zalutala“ in potrebujemo nekoga, ki bo za razliko od dveh omenjenih znal oblikovati in izpeljati nove vizije in nove  strategije. Lahko noč, gospod predsednik.