”JE VOJAK ŠE VOJAK, KO SLEČE UNIFORMO?”

V časopisu Delo pod zgornjim naslovom (lahko pogledate tukaj ) objavljeno mnenje  nekaj strokovnjakov s področja obrambe in samega glavnega viteza Štera, o tem ali je vojak tudi ko ni v uniformi vojak.

Vprašanje je nadvse zanimivo iz dveh vidikov in to, kako obramboslovke, od katerih je ena bila ministrica, ne vidijo nič spornega v tem, da je načelnica Malteški vitez, in da vojak lahko dela v prostem času skoraj vse, pod pogojem da ob tem skrbijo za ugled vojske, in drugi pogled katerega zastopa sindikalist, ki pravi, da so vojaki v službi 24 ur na dan.

Bolj se nagibamo razlagi sindikalistov. Jelušičeva pove, da vojska ne more v prostem času predpisovati način oblačenja in pripadanja verski skupnosti ali sekti. Seveda Jelušičeva vse spravlja v njeno izkušnjo ministrovanja, ko je uničila Slovensko vojsko, in nekako “brani“ Ermenčevo. Jelušičeva v svojih teoretičnih razmišljanjih in svojem vodenju ministrstva, nikoli ni razumela, kaj poslanstvo pomeni za vojaka, kaj vrednote pomenijo za vojaka in ne nazadnje kaj kodeks vojske pomeni za vojaka. Ko Vojak sleče uniformo, nima stikal, da izključi te prvine vojaške organizacije, to je v njemu, seveda če ga vojaška organizacija usposobi in pripravi za to. Vojaki so bratje v rovu, na malci in zunaj vojašnice. Vojaki so vitezi Slovenske vojske in gledajo svojega glavnega ”viteza“, ki je še nekje drugje vitez.

Vojak je lahko veran, ker je to njegova pravica, vendar ta pravica ne sme zlorabljena in  uporabljena za vsiljevanja neklih drugih vrednot, drugega poslanstva in drugega kodeksa. V vojski so duhovniki, ki skrbijoza duhovno oskrbo posameznika, ampak vse v cilju izvajanja poslanstva vojaške organizacije, in ne poslanstva verske skupnosti ali sekte.

Osnovni problem Ermenčeve kot Malteškega viteza je v tem, da je na čelu organizacije, ki izvaja nasilje, in je posebna po svojih notranjih odnosih, vrednotah in kodeksu. Problem je da najvišji vojak pripada neki organizaciji v kateri je obvezen izvajati  ”poslanstvo” Malteških vitezov, ki so sigurno nasprotojoči poslanstvu Slovenske vojske.

Tako kot je predsednik, predsednik 24 ur, prav tako je načelnica, načelnica 24 ur na dan. Vojak, ki je v civilu in se stepe se v vseh časopisih pojavi na prvih straneh in z obveznim pripisom, da gre za vojaka Slovenske vojske.

Vojaki, podčastniki, častniki in vsi ostali gledajo v načelnika kot vodjo, srečujejo ga na ulici in od njega pričakujejo, da izvaja poslanstvo vojske, poslanstva ostalih organizacij, pa naj potisne v ozadje ali celo ignorira. Verska svoboda je zagaranirana tudi v vojski, vendar odločitve poveljojočih morajo biti v skladu s poslanstvom vojske, kodeksom vojske in vrednotam vojske, in ne v skladu s kanonskim pravom in vrednotam vere.

Problem Ermenčeve je zloraba Koreza, ki razlaga njena privatna stanja, in kaj ona počne izven vojaške uniforme. Korez je s tem prekršil tisto, kar zagovarja Jelušičeva. Načelnica je načelnica tudi ko spi, ali se naga tušira. Vrednote, poslanstvo in kodeks vojske je nekaj kar se živi in vojaki gredo v vojno za takimi voditelj, prav zaradi tega je problematično “izvajanje poslanstva“ Malteških vitezov, ki je v tem redu obveza.

”Je vojak še vojak, ko sleče uniformo?” Odgovor je DA, in v tem je problem Ermenčeve.