NE KAJ SLOVENSKA VOJSKA LAHKO NAREDI ZA TEBE, AMPAK KAJ LAHKO SAM NAREDIŠ ZASE
Pogovarjali smo se s pripadniki vojske o problemu vojakov, ki bodo dopolnili starost 45 let. Zakon o obrambi Republike Slovenije je bil sprejet leta 1995. Kar nekaj členov je doživelo spremembe, en člen pa je ostal isti, in to člen, ki določa da je vojak lahko vojak do starosti 45 let. V zadnjem času se Sindikat vojakov preko medijev bori za zaposlovanje vojakov, ki bodo v naslednjem obdobju dopolnili teh 45 let starosti. Ideje so različne, od paznikov v zaporih, preko policajev za nadzor meje, pa vse do zaposlovanje v drugih ministrstvih.
Vse to je lepo in prav, ampak naj opišemo določila drugih členov zakona, ki je “kosila“ po častniških in podčastniških vrstah. Zakon je namreč določil, da tisti, ki so ob sprejemu zakona bili postavljeni na dolžnost častnika in podčastnika in niso imeli zdovoljivo izobrazbo, morajo to izobrazbo pridobiti v desetih letih, od sprejema zakona. Kar doberšen del teh ljudi ni izpolnilo pogoje in so bili postavljeni na nižje dolžnosti in seveda na nižjo plačo. Ministrstvo je po informacijah iz ministrstva takrat določilo, da se morajo odpovedati svojim činom, kar sploh ne paše v vojaško organizacijo, namreč čini se podeljujejo in odvzemajo. Po tem smo prvi v svetu, saj nobena vojaška organizacija ne pozna odpoveovanju činom. Pomembo pri tem je to, da takrat Sindikat vojske ni podal izjave in zaščitil “ogrožene“, ker tako določa zakon, kar je tudi prav.
Po nekaterih podatkih je povprečna starost vojske okoli 45 let, kar je nedopustno, Osterman je pa preko Katičeve sspremenil Zakon o vojski, da bi lahko ostal še nekaj let v SV, istočasno pa so to “pravico“ dobile stotine pripadnikov, kar še povečuje povprečno starost vojske. V določenih enotah je povprečna starost čez pedeset let. Zastavlja se vprašanje, ali je Slovenska vojska kot organizacija naredila vse, kar je potrebno, da je vojakom razložila njihov položaj in omenjene omejitve. Omejitve satrosti vojaka se nanašajo na vojake, ki so v Slovensko vojsko sprejeti za nedoločen čas, vsi ostali vojaki, ki so v večini imajo pogodbe o zaposlitvi, ki se podaljšuje vsakih pet let oziroma deset let. Problem vojakov, ki se približujejo meji 45 let je problem ministrstva in ne Slovenske vojske. Vojsak Jih bo enostavno “predala“ ministrstvu. Vse službe v ministrstvo vedo za ta problem od sprejema Zakona o obrambi. Naj povemo, da nekatere vojske imajo vojake tudi do 55 let starosti, seveda ob določenih pogojih.
Vojaki, ki so razumeli kaj zakon določa glede njihove karierne poti, so se ali šolali, ali so odšli v druge državne organe, kot so policija, pravosodje, ali pa so enostavno svojo srečo poiskali izven Slovenske vojske. Vojaki, ki tega niso razumeli, pa sedaj iščejo “svojo pravico” preko Sindikata, ker tudi če bi bili prestavljeni med paznike, bi njihova plača padla za okoli 400 evrov. Obe skupine so vedele za zakonska določila, en del pa je igral na čas in sedaj izsiljuje vojaško organizacijo. Baletke niso več baletke z 30 leti in vse ne postanejo koreografinje. Natakarji kljub končani šoli, iz različnih razlogov, ne odidejo v penzijo kot natakarji, prav tako vojak ne more v penzijo kot vojak, vsaj zaenkrat ne.
Razumemo človeško stisko teh ljudi, ampak moramo pošteno povedati, da so nekateri špekulirali in niso naredili nič, in sedaj pričakujejo, da bo država poskrbela za njih, oni sami pa niso naredili nič. Problem te države in vojske je v tem, da se vojaka, podčastnika in častnika ne ceni. V Švici se podjetja tepejo za tak kader, pri nas pa so presežek. V ZDA vojaške osebe so zaželene v vseh državnih službah, kot tudi v zasebnem sektorju. Vse to je problem, ki ga je naredila politika, saj je ona sprejela zakon, kar je tudi prav, politika 23 let ve za ta problem in ni naredila nič, sedja pa poiskušajo z “gasilskimi akcijam“ rešiti ta problem. Politika se postavlja in predstavlja s Slovensko vojsko, istočasno pa jo uničuje in jo rine vse globlje v državno upravo.
Sindikat vojske pa dela smo tisto za kar so namenjeni, borijo se za svoje članstvo. Sindikat je obstajal tudi takrat, ko je bil sprejet Zakon o obrambi, ampak takrat to ni bilo pomembno, ker smo vsi imeli triindvajset let, sedaj se pa biližamo “magični meji“. Pripadniki vojske morajo prenehati razmišljati, kaj lahko Slovenska vojska naredi za njih, ampak kaj lahko sami naredijo zase. Slovenska vojska mora skrbeti za pripravljenost in mora imeti sestavo, ki lahko opravi zakonom določene naloge, ne more se ukvarjati z ljudmi, ki niso poskrbeli za svojo kariero, kljub temu, da 23 let vedo v kakšnem položaju se nahajajo. V Vipavi se je začelo usposabljati dvanajst (12) vojakov, njim je treba prvi dan povedati, da morajo nekaj narediti zase. Vse skupaj pa je zelo žalostno.
Kaj pa o tem mislite vi gospod Pahor?
Komentarji
Objavite komentar