PSI LAJAJO, SNEG NA POČKU JE RUMEN

Peter, Pero, sošolec in prijatelj vedno kliče, ko najde kaj o vojski, posebej slovenski. Jebi ga, človek tam služi kruh in ga to zanima. Danes zvoni telefon: »Stari, pizda, zadeve imajo tendenco, da se gibljejo od slabega k slabšemu. Pridem”.  Pero mi da misliti, kaj se spet dogaja. Čez nekaj minut je Pero že bil na vratih. »Stari, to morava obdelati sedaj in temeljito. Dej kavo.”

” Veš stari, tisti, ki na Počku niso preživeli vsaj enega meseca v svoji karieri, ga pozabijo v sekundi. Tisti, ki ne razumejo vojaškega usposabljanja,  ga pozabijo v sekundi. Tisti, ki niso iz menaške jedli vsaj deset dni zapored ga pozabijo v sekundi. Tistim, ki jih boli qrac za Poček, lepo sedijo v pisarni in razpravljajo nepomembne zadeve.”

Začudeno pogledam Perota in ga vprašam: ”Kaj je spet s tem Počkom? Saj smo že pisali o tem (poglejte tukaj ). Kaj se dogaja?. Pero spije malo kave pa nadaljuje: ” Veš stari sploh ne obsojam to mono Karla, jebi ga  on je politik in razmišlja drugače od nas vojakov, pa tudi deluje drugače, ampak moral bi razumeti strateški pomen Počka za Slovensko vojsko. A je lokalni interes bolj pomemben kot državni, da ne rečem domovinski.  FUCK. Glej tisti kloven, ki mu bodo poročali o stanju pripravljenosti,  nima mnenja o nobeni zadevi, prav tako ga ne zanima to s Počkom. Jebem ti takega vrhovnega poveljnika. Od njega bi vojska pričakovala, da se vsaj postavi na stran vojske, oziroma državnega interesa. Ma jebe se njemu za vse, glavno je, da Špela pride v sobo, on pa jo čaka v lepih nogavičkah. To mi delaj miška. hahhahahaha.”

Povem Perotu, da se politiki obnašajo na način, ki je svojstven politikom in je vedno povezan z rejtingom stranke in politika. Pero eksplodira: ” BINGO stari. Veš politiki ko so tiho, tudi sporočajo določene zadeve. Pahor je tiho, ker ga ne zanima, Karl pa ker noče vojno s drugimi strankami. Enostavno, a ne? Problem je, ko je vojak tiho ali nima mnenja. Ko je vojak tiho, pomeni da se boji, ali ne razume ali pa je nesposoben. Tista naša načelnica se ne oglaša glede Počka, čeprav ima pravico brez dovoljenja, vsaj tako pravijo, nastopati v javnosti. Glej,…. Poček gre, lahko gremo na poligone drugih držav. A imamo denar za to? Ne. Jebi ga. Problem je ker vojaki ne vemo, ali se načelnica boji, ali ne razume, ali je nesposobna, da je tiho. Pravijo, da je inteligentna, ergo ni neumna, ostane samo možnost da se boji in da je nesposobna. FUCK, FUCK.”

Pero nadaljuje: ” Stari osnovno je, da se vojska usposablja tako, kot bo delovala na bojišču. Jebeš ti simulacije, e-učilnice,  računalniške igrice. Blood sweat and tears , ali kako bi tisti Joža rekel ”Čim više znoja u miru, manje krvi u ratu”. Hahahhahahhahahahha jebem ti življenje. Zastonj nam neke bojne skupine, kjer mutimo z ocenjevanjem, ki jih zbiramo po vseh enotah, če se nimamo kje usposabljati.

Povem Perotu, da je zelo malo dokumentov in strategij objavljeno v javnosti, ter da je težko oceniti delo načelnice in njene prioritete. Pero me pogleda in nadaljuje: ”Glej stari pravijo da ona samo razporeja vojake in nenehno nekaj odobrava. Vodenje ni obvladovanje vsega v detalje. Za koji qrac potem ima štab, poveljstvo sil. Poček je njena skrb, omogočiti nam, da se potimo tam na Počku. Veš stari ona je prišla do generala, pa na tem jebenem Počku ni bila en teden, zato se ji sladko jebe za to, in ima politični mir, namesto da gre na TV in pove svoje stališče glede Počka. To je delo načelnice, a ne kam bodo postavili vojaka Anžeta. Veš če nikoli nisi izvedel bojnega streljanja z oddelkom, vodom, četom potem ne veš kaj to pomeni. Lepše je sedeti na generalštabu in filozofirati o nekakšnih jebenih nišnih zmožnostih, modularnosti in ne vem kakšnih še neumnostih, na drugi strani pa ne bomo mogli usposobiti te neumnosti.”

”Veš Pero, vidim na internetu, da potekajo nekakšna usposabljanja”, in mu pokažem na računalniku. Pero znori: ” Stari a me zajebavaš, kažeš mi te bele čelade. Kaj manjka vojaški čeladi, da morajo imeti te bele. Poglej pa brez orožja. Jebem tiiiiii, poglej pa tiste s tistimi sondami, kot da smo to delajo po cele dneve. Koji qrac hodijo tam, kjer so plazovi. Veš vse to dokazuje, da res ne potrebujemo Poček. Vse je treba usposobiti za uporabo neke jebene  Žolne, sonde in belih čelad in vse bo ok.” In je odšel.

Ko malo bolje razmislimo ukinitev Počka je konec za Slovensko vojsko, konec za usposabljanje za osnovne naloge te vojske. Vojska se bo usposabljala za posamične naloge, streljali bodo v simulatorjih, reševali iz snega, postavljali mostove, vse ostalo pa se bo preselilo v učilnice. Prav zanimva bo ocena usposboljenosti, ko ne bo Počka.

Načelnica se je pridružila Pahorju in nima mnenja o svojem osnovnem sredstvu za delo, ne bi nas čudilo če bi je čez čas videli na posnetku na ograji stopnišča, saj to prinaša simpatije javnosti. A ja Pero je na vratih še povedal. ” Veš stari, grem zadolžit Žolne in sonde. Svoj oddelek peljem na dvorišče vojašnice, pa bomo sondirali po rumenem snegu. Ma, Disneylan stari, Slovenski Diesnyland”.