BIL JE LEP DAN SLOVENSKE VOJSKE, POTEM NAM JE KARL VSE POBRUHAL

Peter, Pero, sošolec in prijatelj vedno kliče, ko najde kaj o vojski, posebej slovenski. Jebi ga, človek tam služi kruh in ga to zanima. Danes zvoni telefon: »Stari, pizda, pobruhal je torto”.  Pero mi da misliti, sploh ne morem doumeti kaj se dogaja. Čez nekaj minut je Pero že bil na vratih. »Stari, to morava obdelati sedaj in temeljito. Dej pivo.”

Takoj me preseneti, ker je nehal piti pivo, vsaj pri meni, on pa začne: ” Glej stari, včeraj smo imeli rojstni dan, jaz sem imel rojstni dan, dan Slovenske vojske, in smo se postrojili tam dol v Cerkljah, da proslavimo dostojno in svečano. Veš včeraj sem bil v takem šoku, da sploh nisem hotel o tem govoriti.”

” ”Domaćica” je ime prva govor. Nakladanje do neba, pa razvoj, pa možnosti, pa izzivi, pa bomo, pa novi cikel, pa kok smo dobri, pa da nam zaupa, pa…… ma pizda stari, govor za vsako priložnost in za naslednjih 25 let. Nič, nada, zero. Glas kot radijska voditeljica, mirno brez emocij, ravna črta stari, mi vojaki se bojujemo za domovino s srčnimi ljudmi, a ne z roboti. Nisem pa videl Škerbinca na proslavi, siurno mu je “Domaćica” prepovedala prihod. O njej ne bi zgubljal besed, brez hrbtenice, brez vrednot, brez voditeljskih sposobnosti, ma nula stari, nula.”

Pero zajame sapo, srkne malo piva in nadaljuje: ” Pizda stari potem pride tisti kloven Korel, in začne o mednarodnih obvezah, o ne vem še čem in glej hudiča, takrat bruhne na Našo torto, tisto rumeno, strupeno snov, ki jo imenujemo sovraštvo, užaljenost, majhnost, …… Začel je govoriti o lojalnosti o, strokovnosti in profesionalizmu. Kdo pa ga je sploh povabil na naš rojstni dan? Seveda ”Domaćica”. To je naš dan in ne njegov in na našem dnevu bi se moral obnašati spoštljivo in svoj konflikt S Škerbincom pustiti po strani. Ampak ne, ne Karl, on mora zasrat  celo proslavo zaradi svoje užaljenosti.”

Povem Perotu, da je proslava Dneva Slovenske vojske, tudi praznik Ministrstva. Pero eksplodira: ” Ma daj ne seri stari. Ministrstvo naj najde sebi praznik. Ta je naš, in Karl si ga je uzurpiral in bruhal po torti, po nam, po gostih, pa vsem, po Domovini. In kaj je povedal na koncu? Da smo odlični in da je ponosen na nas. Ma ne me jebat. Zakaj potem imamo negativno oceno. Lepo je povedal, da je njegovo delo zagotavljati pogoje za vojsko, ampak tu se vse neha, sedaj pa je začel učiti vojaške voditelje, kaj je lojalnost, profesionalizam, vrednoste. Kje pa je imel vrednote, ko je trinajstkrat bil v Rusiji, nobenkrat v ZDA, kje so vrednote in lojalnost, ko so mu posneli agentko v arbitraži, kje je lojalnost, ko je v državnem zboru glasoval proti dodatkom upokojencem, kje je lojalnost ko je trgoval z Rusi, kje je lojalnost ko so mu ”ukradli” kombi. Ma jebem ti Škrbinc premore več vrednot, pokončnosti, resnicoljubnosti kot cela tribuna tam v Cerkljah.”

Perota opomnem, da je govor imel tudi vrhovni poveljnik, Pero pa mirno nadaljuje: ” Ja, ja ta kloven nam je odvzel 200 mio in sedaj pametuje, kako je potrebeno investirati in razvijati vojsko, kako je vojska pomembna. Ma hinavc brez primerjave. Asshole.In zakaj je njegov spremljevalec, tisti Podbrežnik, oblečen v svečano uniformo. Vsi smo v bojnih, a on v svečani. S tem kaže, da on ni naš ampak je predsednikov. Spoinjam se drugih spremljevalcev, kot je oblečen načelnik in vsi vojaki, tako naj bi bil oblečen Podbrežni. Ma ta samo teče, pravi Forest Gump. Glej stari, čin je dobil Mikuž, kar je dobro, ampak da dobiš sabljo od Karla na taki proslavi je katastrofa. Karl je pobruhal torto, nas v postroju, pobruhal je vse tiste tuje vojake v postroju, Mikuža in njegovo sabljo.” In je odšel.

Proslava Dneva Slovenske vojske je namenjena slovenskim vojakom in je njihov rojstni dan, politiki pa koristijo vsako možnost, da se pojavijo za govornico in trosijo svoje ideje in frustracije. Karl je očitno šel čez mejo in lep spomin, Dan Slovenske vojske spremenil v obračunavanje s Škerbincem.

A ja Pero je na vratih še povedal: ”Vem, da bodo sedaj razni Vitorji, govorili o tem, da Karl ima pravico govoriti kar hoče. Mogoče res, ampak ne na naši proslavi. Tudi ”Domaćia” je bruhala po nam, ko se je nasmihala ob njegovem govoru. Ma Disneyland stari, Slovenski Disneyland.”