KAJ SE ZGODI, KO TAKTIKA PREVLADA NAD STRATEGIJO

Male zadeve rešujemo takoj, velikih nikoli. Enostaven opis tega, kaj se zgodi ko taktika prevlada nad trategijo. Še malo pa bo eno leto, ko je Karel prvi na svetu postavil prvo generalmajorko Slovenije na mesto načelnice Generalštaba. Karel je svoj politični cilj dosegel, kar je spet taktika. Z to postavitvijo ni rešil stratešgega problema vodenja vojske.

Obdobje vladavine Ermenčeve označujejo same afere, od negativne ocene, od izdaje svojega podrejenega, do izogibanja pričanju pred Državnim zborom, od ovadbe svojega podrejenega do ”tehtnega premisleka”, od izogibanja javnosti do strupenega vodenja, da ne rečemo mobinga. Vojska se hvali z civilnimi prevozi, vojaki merkajo mejo, ni denarja za usposabljanje, za modernizacijo, načelnica razporeja zadnjega vojaka, načelnica naroča Sirku, da piše smešne komentarje Muppet show na tem blogu in tako naprej. Vse sama taktika, brez vsake strategije.

Problem ni samo v tem, da načelnica nima strategije, celoten sistem obrambe jo nima. Grošelj je “pobegnil“ v Bruselj, ni pa uspel dokončati belo knjigo, ki ga celoten sistem ne potrebuje oziroma ne želi, ker je bolje biti brez ocene stanja obrambnega sistema, saj so potem vse odločitve pravilne. Sistem obrambe nima “velike strategij“ (Grand Strategy) iz katere bi izhajale posamezne strategije in bi predstavljala vodilo za vse vodje. Vizije ne moreš ustvarjati, če ni “velike strategij“. Potovanje na Kosovo z Šarcem (TOP GUN, kdo mu je dal pilotsko jakno in na podlagi katerega predpisa) ni strategija, to potovanje zgleda, kot da je Šarec s sabo na Kosovo vzel pudlico.  Načelnica sedi na koncu mize in si kot kakšen pisar zapisuje, kar so povedali njeni vojaki in kaj je povedal “veliki vodja“. Taktika do kosti.

Vojaki morajo razumeti strategijo, doktrino in taktiko. Eno izhaja iz drugega, vend

ar so začimbe vsega: vodenje, vrednote, pogum, lojalnost, patriotizem, odločnost, pokončnost in resnicoljublje. No, načelnica nima strategije, doktrino ne razume, a izvaja vsakodnevno taktiko dolgih sestankov o posameznem vojaku. Načelnica je brez vodstvenih sposobnosti, brez vrednot, brez poguma, lojalna je samo politiki, ni odločna, ni pokončna in ni prav resnicoljubna.

Ko taktika prevlada nad strategijo, postajajo pomembni prevoženi kilometri in ne razvoj vojske, postajajo pomembnejši sestanki o postavitvi vojaka Marka od strategije razvoja kadrov, postaja pomembnejša zagotovitev usnjene jakne za Šarca od strategije opremljanja vojske, postaja pomembnejše imeti Falkona, helikopterje za civilne potrebe kot imeti letalstvo sposobno za bojne naloge.

Zveza častnikov Slovenije ima jasno strategijo, in uspešno “ropa” obrambo. Načelnica bi se lahko od ZSČ učila kako se oblikuje strategija in kako se potem dosegajo taktični cilji. No, ZSČ je dobra v tem, je pa nepotrebna, socijalistična tvorba, ki samo slabi  obrambo, saj stari, senilni častniki pogozdujejo pobočja, izvajajo streljanja, pohode in nekakšne seminarje, ki nimajo zveze z obrambo, vse to pa počnejo ob zelo povdarjeni vojaški folklori, in ob prisotnosti nekdanjega načelnika, ki ima toliko medalj, da bi mu celoten NATO vojaški komite lahko zavidal, načelnica pa je na poti, da ga dohiti.

Največji problem pa je v tem, da so v vojski šolani in sposobni kadri, ki bi lahko oblikovali strategije in skrbeli, da strateško ostane strateško in ne taktično, in ne dovolijo, da se na ravni strateškega izvajajo taktike, obenem pa strategija ne obstaja. Načelnica ustvarja tovarno “šupkov” (ASSHOLE), ker ponižuje svoje najbližje sodelavce, grozi in ustrahuje svojo sestavo, pošilja emaile in nima kontakte z ljudmi, daje statusne klofute sodelavcem, javno sramoti in izvaja sramotilne rituale, ljudi različno obravnava in se do posameznikov obnaša, kot da ne obstajajo. Strup pa se širi po piramidi navzdol in bo s časom tako obnašanje prepojilo organizacijsko kulturo, kar dokazuje nastop načelnice  na predavanju o Organizacijski kulturi v Mariboru.

Karl nima strategije, Šarec nima strategije in načelnica nima strategije, taktiko pa obvladajo. Karel ima samo strategijo preživetja in taktiko umikanja protikandidatov. Šarec ima strategijo, kako zmagati na naslednjih volitvah in taktiko izmikanja odgovornosti. Načelnica nima strategije, kot tudi taktike. Njena edina strategija in taktika je slepo uboganje politike, neglede na posledice, ki bodo uničile osrčje vojaške organizacije: vrednote, pokončnost, resnicoljublje in požirajo vojaško substanco. To da nimaš strategije, ni strategija.