BLEDA KNJIGA OBRAMBE

Na teh straneh smo že večkrat pisali o problemih obrambe in Slovenske vojske. Stanje se očitno ne izboljšuje in je vodstvo ministrstva ugotovilo, da je nekaj potrebno narediti in so pristopili izdelave Bele knjige obrambe, ki naj bi ugotovila stanje in možne bodoče strategije in cilje obrambe. Znotraj te Bele knjige bo posebno mesto imela Slovenska vojska kot centralni del obrambne sposobnosti države.

Ministrstvo za obrambo je v preteklosti izdelalo, uspešno ali manj uspešno,  vrsto različnih strateških dokumentov, ki naj bi rešili probleme in okrepili obrambno sposobnost države. Posebej sta v tem bila dejavna Grizold in Jelušičeva, saj je pod njihovo vladavino narejeno največ sprememb na strateških dokumentih. Grizold je imel srečo, da je to počel v času polnega proračuna, tako da je zadovoljil potrebe obrambe, kot tudi njegove fakultete. Popolnoma drugačen problem je bila Jelušičeva, ki je mislila, da bo predsednica države če bo dala sredstva obrambe za potrebe drugih ministrstev, istočasno pa sta skupaj s Šteinerom spreminjala strateške dokumente, vendar to ni ustavilo drvenje v prepad v katerem se vojska sedaj nahaja.

Naslednja velika sprememba se zgodi, ko je načelnik generalštaba bil Božič, ki mu je uspelo spremeniti strukturo vojske v polkovske sestave, ki so provzročili “ukinjanje” rodovske stroke in ustvarjanje nekakšnih avtoparkov Slovenske vojske, ki je na logističnem področju in na področju pripravljenosti vojske provzročilo neskladja in propad opreme, kot tudi ”izgubo” strokovnjakov za vzdrževanje. Osterman in Geder pa so samo nadaljevali Božičev koncep, ki je dokončno pripeljal do stanja, ki ga imamo danes. Nesposobna, nemotivirana in dezorientirana vojska.

Bela knjiga ne bo razrešila problem strukture obrambnih sil, ampak bo dala usmeritve za graditev sposobnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje nacionalnih interesov. Bela knjiga, kot Strateški pregledi obrambe, Splošni dolgoročni programi opremljanja Slovenske vojske niso rešili nekaj osnovnih problemov vojske, ki sedaj bremenijo vojsko in jo razkrajajo v njeni supstanci.

Neglede na to, kaj bo zapisano v Beli knjigi, problemi vojske ostajao vizije, strategije, vrednoste in bratstvo v Slovenski vojski. Obramba lahko dobi 2% družbenega proizvoda, kar bo rešilo nabavke, vzdrževanje in posodabljanje obrambnih sil, ampak to ni vse kar vsebujejo dobre oborožene sile. Rešeni ne bodo notranji odnosi v vojski, ki jih je “naplavilo” v letih modeliranja strukture, iskanja nekakšnih “nišnih sposobnosti“ in napačne kadrovske politike.

Kriza pa ni v denarju ( 1%, 1,5% ali 2% ? SAJ JE VSEENO, lahko preberete tukaj), kriza je v vodenju, vrednotah in statusu vojakov. Dovolj je, da malo prebrskate po družbenih omrežjih in pogledate, kaj objavljajo pripadniki vojske. V več kot osemdeset procentov objavljajo zapise in izreke o voditeljstvu, o bratstvu in vrednotah vojske, o poštenju, iskrenoti, kot tudi o domoljublju in lepotah Slovenije. V veliki večini primerov povedo, da bi dali življenje za brate, za domovino in za vrednote. Vrednote, ki jih ni, in jih iščejo pri drugih armadah in celo starih ljudstvih. Retki zapišejo problematiko plač, ki je podlaga za dobro organizirane obrambne sile.

Geder, Anželj, Petek, Medja, Pograjc,……. očitno niso sposobni razrešiti problem vizij, vrednot, voditeljstva in drugih zadevah o katerih pišejo pripadniki Slovenske vojske. Bela knjiga tega ne bo rešila. Potrebno je najti ali ustvariti tim ljudi, ki bo to znal.

Ne glede na strukturo vojske, številčno stanje vojske, rodovsko organiziranost, opremo in strukturo kadrov, vojska mora imeti osnovne postulate vojaške organizacije. Dolžnost, spoštovanje, nesebično izvajanje svoje dolžnosti, čast, integriteta, bratstvo, lojalnost poveljniku, resnicoljubje, disciplino, pokončnost in občutek za timsko delo so postulati vojke, ki jih Bela knjiga ne more predpisati, temveč  se ustvarjajo. Ustvarjajo jih vodje, ki vojaško organizacijo razumejo kot orodje za doseganje nacionalnih interesov in ne kot organizacijo v kateri bodo upokojeni.

Verjetno ste opazili, da nismo omenili nabavo opreme, vozil 8x8, helikopterjev, raket, ….. ker to sploh ni pomembno. Če niso ustavarjeni ”mehki” pogoji za učinkovito vojaško organizacijo je tako in tako nepomembno kaj bo politika nabavila. Načrtovane zmogljivosti vojske so uporabne samo če vojska temelji na prej navedenih postulatih. Ti postulati so multiplikator bojnih zmožnosti, če jih ni, je oprema navaden kup železja. Politika in obramba se poleg izdelave Bele knjige morajo soočiti z nekompetentnimi kadri v vrhu vojske, ki so predvem voditeljsko nekompetentni. Vstrajanje na teh kadrih je multiplikator problemov, ki bodo vse večji in večji, entropija se bo povečevala, do dokončne eksplozije. Kaj pa o tem misli vrhovni poveljnik Pahor?